NEK od aprila 2023 z novim predsednikom uprave Gorazdom Pfeiferjem

Na zdaj že tradicionalnem prednovoletnem srečanju vodstva Nuklearne elektrarne Krško (NEK) s predstavniki medijev je v torek opoldne predsednik uprave NEK Stanislav Rožman naznanil, da bo z 10. aprilom 2023 dobil svojega naslednika. To bo postal dosedanji vodja proizvodnje Gorazd Pfeifer, ki je bil poleg predstavnice za odnose z javnostmi Ido Novak Jerele prav tako prisoten na dogodku.

Z novim predsednikom uprave verjamejo v pozitivno kontinuiteto obratovanja nuklearke

Po Rožmanovih besedah je bila odločitev o novem predsedniku uprave na pobudo družbenika, GEN energije, obravnavana in soglasno sprejeta na skupščini v preteklem tednu. »Kar zadeva jedrsko elektrarno Krško (JEK) in nas v starejši ekipi, Gorazd uživa popolno zaupanje in verjamemo v pozitivno kontinuiteto obratovanja JEK,« je izjavil Rožman, ki je na čelu nuklearke že vse od leta 1988. V nadaljevanju se je ozrl na letošnje leto, rekoč, da je bilo na nek način posebno zaradi različnih aspektov, med katerimi je prvi zagotovo energetska kriza, ki je vnesla veliko vznemirjenosti predvsem v energetski sferi in na področju elektroenergetske oskrbe. Nadalje je bilo po njegovih besedah leto ekstremno tudi z vidika klimatskih razmer, izjemne suše, nizkih vodostajev … in posledično pomanjkanja električne energije. »V tem obdobju je JEK ponovno pokazala svojo vrednost in zanesljivost ter celo obdobje, ki je bilo kritično, obratovala na polni zmogljivosti, brez prekinitev, torej takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. Jeseni je sledil tudi redni remont z velikim obsegom, ki je bil, sicer z nekajdnevno zamudo, realiziran v celoti. »Ne po krivdi organizatorja remonta oz. NEK-a, ampak tujih dobaviteljev,« je dodal Rožman in še izpostavil, da je rezultat na koncu izjemno dober, saj danes elektrarna obratuje spet po pričakovanju, na polni zmogljivosti. Kot je poudaril, so pričakovanja do stabilnosti obratovanja višja kot kdaj koli doslej, tako s strani slovenske politične in splošne javnosti kot tudi energetske sfere, »kajti dokončno je prepoznana vrednost zanesljivega objekta, ki proizvaja energijo v skladu z napovedmi«.

NEK vstopa v podaljšano obratovanje še za 20 let

Rožman je še navedel, da NEK z naslednjim letom vstopa v zaključek prvih 40 let redne obratovalne dobe in pripravljena vstopa v podaljšano obratovanje za 20 let. »Danes lahko rečemo, da smo izpolnili vse pogoje, ki so se od nas pričakovali oz. bili zahtevani z upravnimi odločbami, tj. celotna realizacija programa nadgradnje varnosti, desetletni celoviti varnosti pregled v skladu s slovensko zakonodajo ter pridobitev okoljevarstvenega soglasja, ki je s strani NEK-a končano in v kratkem pričakujemo odločitev,« je pojasnil in dodal, da je s tem elektrarna izpolnila vse tisto, kar so si zadali. »S ponosom ugotavljamo, da smo elektrarna, ki podaljšuje obratovanje za naslednjih 20 let, je na tehnološko višji ravni, kot je bila kdaj koli doslej, in da smo prvi med prvimi v Evropi, ki so to zmogli, izpeljali in tudi v praksi dokazali,« je Rožman sklenil uvodni del.

Naslednje leto zaključujejo desetletno tehnološko nadgradnjo

Dosedanji vodja proizvodnje v NEK Gorazd Pfeifer se je najprej Rožmanu, vsem sodelavcem ter strokovni javnosti in širši skupnosti zahvalil za podeljeno zaupanje, da je dobil mandat predsednika uprave. Povedal je, da je elektrarna sedmič v obratovalni dobi neprekinjeno obratovala od remonta do remonta, kar za 32. gorivni ciklus, ki se je zaključil 30. septembra, pomeni 513 dni. Po Pfeiferjevih besedah pričakujejo, da bo letna proizvodnja zaradi izkoristka elektrarne v poletnih mesecih nekoliko manjša, in sicer za slaba 2 % manj od načrtovanih 5,4 milijarde kilovatnih ur električne energije. Dodal je, da so bili tudi letos vplivi NEK na okolje minimalni in daleč pod upravno določenimi omejitvami. Zunanja certifikacijska presoja namreč ni odkrila nobenega odstopanja pri pregledu področij ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu, je pa izpostavila vrsto dobrih praks. »Nadaljujemo z dolgoročnim obratovanjem elektrarne z zelo dobrim stanjem elektrarne, saj je bilo v času remonta mnogo zadev preverjenih in NEK je tehnološko pripravljena za dolgoročno obratovanje. V naslednjem letu tudi zaključujemo desetletno tehnološko nadgradnjo s premestitvijo malo manj kot 600 izrabljenih gorivnih elementov iz bazena za izrabljeno gorivo v suho skladišče, kar pričakujemo, da se bo zgodilo v mesecu marcu,« je pojasnil Pfeifer, ki je še povedal, da je bila vizija, ki so jo pripravljali in živeli z Rožmanovim vodenjem, uspešna, saj so elektrarno pripeljali na zelo visok nivo, »in ko pripelješ tako zadevo na tako visok nivo, nima pravega smisla menjati vizije. Če smo prišli na tako visok nivo, bo naša vizija predvsem ta, da ga bomo še naprej vzdrževali na področju jedrske kulture, sodelovanja s strokovno javnostjo, tako državno in mednarodno, lokalno skupnostjo, vse v okviru meddržavne pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.« Pfeiferja bo na mestu vodje proizvodnje zamenjal Marko Razpotnik.

Gorazd Pfeifer je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike in z družino živi v Boštanju. V času študija je bil štipendist NEK-a, kjer se je leta 2000 tudi zaposlil in začel kot operater v kontrolni sobi ter se 15 let ukvarjal z operativo, med drugim z inštruiranjem operaterjev, in bil dolga leta vodja izmene v kontrolni sobi. Od leta 2017 je vodil celoten oddelek proizvodnje v NEK, bil član uprave in raznih komitejev ter deloval v mednarodnih organizacijah, predvsem instituciji WANO (Svetovno združenje operaterjev jedrskih elektrarn).

Glede odlagališča NSRAO: Institucije in država so ponovno zatajile

Sledila so še novinarska vprašanja. Rožman je med drugim dejal, da imajo v naslednjem letu v načrtih tudi posodobitev celotnih sistemov za tehnično varovanje NEK-a s kompletnim informacijskim in nadzornim sistemom, zamenjavo težke opreme (npr. izmenjevalcev) in celotnega procesnega radiacijskega monitoringa, ki se je že pričela. Raven letnih vlaganj več ali manj ostaja takšna kot doslej, je navedel in še dodal, da jih čaka precejšen obseg tehnoloških posodobitev za pripravo odlagalnih paketov tudi na področju prevzema radioaktivnih odpadkov slovenske in hrvaške strani. O odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki ga še vedno ni, je Rožman povedal, da se njihova pričakovanja na tem področju niso uresničila. »Pričakovali smo, da bo zgrajeno odlagališče v Vrbini ter bo možen prevzem vsaj dela radioaktivnih odpadkov in odložitev v to odlagališče v obdobju med letoma 2023 in 2025, kar se seveda ne bo zgodilo, kajti institucije in država, ki so odgovorne za realizacijo tega odlagališča, so ponovno zatajile. Do realizacije ni prišlo, ta se spet odmika za nekaj let, v tem času smo spet prisiljeni v to, da jih na nek način ’kupimo’ z rešitvami znotraj naše ograje, kar pomeni, da se bodo v tem času pripravile odlagalne enote oz. paketi za eno in drugo stran, te enote bodo začasno čakale v NEK-u, dokler ne bo odlagališče v Vrbini oz. skladišče na hrvaški strani pripravljeno,« je še izpostavil Rožman.

Glede kadrov pa je Rožman še omenil, da v ospredje stopa celotna mlada ekipa, ki je po njegovem enkratna in resnično veliko obeta ter vliva prepričanje za nadaljevanje te kontinuitete visokih rezultatov tudi v bodoče. »Resnično lahko rečemo, da NEK prevzema naslednja, nova generacija, ki je res kvalitetna,« je še dodal in omenil, da na letni ravni vsako leto zaposlijo med 15 in 20 ljudi, ključne kadre pa formirajo predvsem na osnovi njihove štipendijske politike (kar nekaj let imajo povprečno celo več kot 20 štipendistov na univerzi tehničnih usmeritev, od koder tudi črpajo mlad kader in ga usposabljajo). Povprečno število zaposlenih v NEK-u je 640 in to število tudi neprestano vzdržujejo.

Spodaj še izjavi obeh sodelujočih na novinarski konferenci.





R. R.

#povezujemoposavje