NEK: selitev izrabljenega jedrskega goriva iz mokrega v suho skladišče

Predvidoma v teh dneh bodo v Nuklearni elektrarni Krško začeli prestavljanje izrabljenega jedrskega goriva iz bazena za mokro skladiščenje v novozgrajeno suho skladišče. Do jeseni bodo vanj prestavili skupno 592 gorivnih elementov, so minuli teden predstavili zaključek osemletnega projekta že imenovani predsednik uprave Gorazd Pfeifer, ki bo uradno prevzel vodenje družbe 11. aprila, član uprave Saša Medaković in vodja projekta Andrej Kavčič.

Z gradnjo zgradbe suhega skladišča na zahodni strani jedrskega reaktorja v velikosti 50 x 70 x 20 m za izrabljeno jedrsko gorivo so zaključili v prvem mesecu letos, predhodno pa so zanj pridobili vsa potrebna dovoljenja. Zgradbo in vanjo umeščene vsebnike v obliki silosov, v katerih bodo gorivni elementi, bo ohlajeval prost pretok zraka, kompletna vzpostavljena infrastruktura za potrebe skladiščenja pa bo narekovala zgolj minimalno vzdrževanje, glede na debelino vgrajenega armiranega betona (temeljna plošča 1,75 m) pa je objekt zaščiten pred vremenskimi vplivi in po izračunih prenese nepredvidljive, sicer malo verjetne, a neizključujoče možne obremenitve (padec komercialnega letala, potres ipd., op. p.).

Skladišče, ki je že opremljeno z vso opremo za transport in skladiščenje zabojnikov z iztrošenimi gorivnimi elementi, tvorijo trije prostori: sprejemni prostor za pripravo zabojnikov, tehnični prostor z opremo in transportnimi napravami ter skladiščni prostor za skladiščenje skupno 70 vsebnikov s helijevo atmosfero (skupna kapaciteta skladiščenja za okvirno 2600 gorivnih elementov), v vsakem vsebniku pa bo skladiščenih po 37 gorivnih elementov. Do jeseni bodo v skladišče prestavili 16 zabojnikov s 592 gorivnimi elementi, nato pa jih bodo dodajali na vsakih pet let, saj se v tem obdobju zaostala toplota in sevanje v njih znižata že do te mere, da je možna njihova prestavitev v suho skladišče, po sedmih letih hrambe v silosih pa je možen tudi njihov transport po cesti ali železnici v nadaljnjo predelavo v tujino. Suho skladišče sicer predvideva hrambo iztrošenega jedrskega goriva v skupnem obdobju 100 let. Kot je dejal Gorazd Pfeifer gre pri tem za minimalen vpliv na okolje, pri postopkih prenosa iztrošenega goriva iz mokrega v suho skladišče pa bo delavcem zagotovljena visoka raven varnosti. Kavčič je ob tem povedal, da je način tovrstnega skladiščenja goriva utečen že po več evropskih državah, v pokritih zgradbah ga hranijo v Švici, Španiji, Angliji, Češkem, Nemčiji, Madžarski in Belgiji, medtem ko v ZDA skladiščijo tovrstne zabojnike pretežno na prostem.

Investicija NEK v izgradnjo in opremo skladišča je znašala po prvih ocenah okvirno 100 milijonov evrov .

B. M.