Časopis za pokrajino Posavje
9.07.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Nove podjetniške ideje – nove priložnosti

Objavljeno: Nedelja, 31.05.2020    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
PVSP, 8. skupina, zakljucek (3)

Čakajoč na predstavitev poslovne ideje

V mesecu maju je zaključila štirimesečno pot razvijanja lastne poslovne ideje v okviru projekta Podjetno v svet podjetništva v okviru programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje v obdobju 2013–2020 še zadnja, osma skupina iskalk in iskalcev zaposlitve.

PVSP, 8. skupina, zakljucek (81)

Skupinska fotografija po uspešno zaključenih predstavitvah

Deset udeleženk in udeležencev je bilo v času usposabljanja redno zaposlenih na RRA Posavje, ki je bila izvajalec projekta, in za obdobje štirih mesecev jim je pripadalo plačilo v višini minimalne plače ter vsa nadomestila, ki pripadajo delavcu v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo. Delo skupine je zaradi koronavirusa dva meseca potekalo v domačem okolju, a rezultati, ki so jih predstavili pretekli četrtek v Domu kulture Radeče, so navdušili. Žal se program z letošnjim letom zaključuje, čeprav bi z njim veljalo nadaljevati, kajti pridobljeno znanje odpira nove možnosti tako pri razvoju kot uresničevanju poslovne ideje ali pa povečuje možnost zaposlitve pri delodajalcu.

DESET POSLOVNIH IDEJ ČAKA NA URESNIČITEV

Prva je svojo poslovno idejo predstavila jezikoslovka in prevajalka Svetlana Garić, ki bi želela proces učenja tujih jezikov olajšati z izdelavo spletnih slovarjev in mobilnih aplikacij, v katerih bi bile poleg angleških in nemških besed tudi besede južnoslovanskih jezikov. »Takšnega slovarja trg nima, a bi bil dobrodošel. Učenje tujih jezikov je potreba, ki se pojavlja v vsakem življenjskem obdobju,« je pojasnjevala svojo odločitev. Sabina Grahek, po izobrazbi ekonomski tehnik z dolgoletnimi izkušnjami, vidi priložnost v nudenju administrativnih storitev za zasebnike, ki se ukvarjajo s frizersko, cvetličarsko, ključavničarsko, mizarsko, avtomehanično in drugo podobno dejavnostjo. »Za podjetnika to pomeni, da bi mu kot zunanja sodelavka vodila vse administrativne storitve, on pa bi se lahko v celoti osredotočil na opravljanje svoje dejavnosti,« je tekla razlaga poslovne ideje, ki temelji na medsebojnem zaupanju in dobrem poslovnem odnosu.

»Mlajše generacije zaradi svojih obveznosti in delovnega časa pogosto ne morejo poskrbeti za svoje ostarele in osamljene starše ali sorodnike,« je dejala ekonomska tehnica Katarina Renko, ki vidi lastno poslovno priložnost v pomoči ostarelim in osamljenim na njihovem domu, zato namerava oktobra stopiti na pot samostojne podjetnice z namenom, da bi sokrajankam in sokrajanom obogatila jesen življenja tako s pripravo toplega obroka, gospodinjskimi opravili, ki jih starejši ne zmorejo več, kot druženjem. Ljubiteljica štirinožnih prijateljev Karmen Mihelak si je znanje in izkušnje pri delu s pasjimi prijatelji nabirala več let na kinoloških tečajih ter v pasji šoli, v katero je vodila lastnega psa. Ima tudi izpit za vodnika psa, dvakrat letno se udeležuje predavanja o psihologiji psov in občasno seminarjev Kinološke zveze Slovenije, društvenih tekem in razstav ter se na povabila društev in vrtca pridruži s svojo psičko na dnevu odprtih vrat. Njena poslovna ideja je namenjena varstvu psov v času, ko so njihovi lastniki odsotni.

»V času, ki ga živimo, se vse več ljudi vrača k naravi in zdravi prehrani,« razmišlja Klemen Nikolič. Prepričan je, da je polnovredna hrana eden od temeljev dobrega počutja vsakega izmed nas in začel je razmišljati o trgovinici z lokalno pridelano, svežo in ekološko polnovredno hrano iz celotnega spektra barv, okusa, dišav ... Dejavnost bi nadgradil še z okrepčevalnico ter izobraževalnimi delavnicami. Aljaž Medved, po izobrazbi mizarski tehnik, je naklonjen izdelavi unikatnih lesenih otroških igrač. Izdeloval jih bo iz izbranega kakovostnega odpadnega lesa, da bo vrednost igrač uporabna in dolgotrajna ter da bodo v veselje pri igri več generacijam, predvsem pa bodo poučne. Izdelovanje igrače bo prikazoval video posnetek, kajti mladega iskalca zaposlitve veseli tudi videoprodukcija. Šivanju otroških oblačil se bo posvečala Maja Novak. »Oblačila bodo narejena iz naravnih materialov, prijazna okolju in uporabna za kar nekaj časa,« je pojasnjevala inženirka varstva okolja in narave, ki vidi v šivanju dodaten izziv. Nadgradnja njene poslovne ideje bi bilo odprtje trgovine z unikatnimi otroškimi oblačili, med katerimi bi bili tudi kompletki za različne priložnosti, kot je denimo krst otroka.

Jure Lazar vidi dobro poslovno priložnost v čebeljih medenih izdelkih in na kmetiji na Kumljanskem namerava postaviti poseben čebelnjak, v katerem bi izvajal t. i. apiterapijo (medena masaža, inhalacija z aerosolom in inhalacija z eteričnimi olji). V prizidku ob čebelnjaku bo postavljena savna in v bližini še prostor za šotorenje. »Moj oče čebelari že 60 let, sam to počnem zadnjih 25 let. Čebelarimo s 30 do 40 čebeljimi družinami na treh lokacijah in tako je nastala ideja o zdravilni apiterapiji,« je tekel opis razvoja poslovne ideje, ki ji bodo dodali še delavnice na prostem, v naravi. Priljubljena zasavska planinska postojanka na Kumu bo dobila novega oskrbnika. To bo postal Matic Ocvirk. »S tem poslovnim načrtom se je uresničilo del mojih sanj – življenje v hribih. Zavedam se, da ne bo lahko in tudi obogatel ne bom, ampak v stiku bom z naravo, dobrimi ljudmi ...« se je veselil nove izkušnje mladenič, ki je z zbranimi podelil še zgodbo o nastanku imena zasavskega Triglava. »Legenda pravi, da sta na Kumu, vsak na svojem vrhu, pasla pastir Jošt in pastirica Neža. Jošt si je želel Nežine družbe, zato jo je neutrudno po nemško klical Komm, komm ... Pridi, pridi. Tako je gora dobila ime. Ni znano, ali je Neža res obiskala Jošta, vem pa, da je gora poklicala mene in mojo družino, kjer bomo 2. junija odprli vrata koče na Kumu,« je povedal z nasmehom in povabil k obisku. Zadnja je svojo poslovno idejo predstavila Tjaša Humski, ki bo s svojim partnerjem na 800 metrih nadmorske višine obnovila kmetijo, ki je znana po vzdevku Pr’ Kovačk, ter na njej uredila pasji center z dovolj velikim parkom in s pasjim hotelom, ki bi bil prvi v zasavsko-posavski regiji. »To bi bil prostor, kamor bi radi prihajali lastniki psov, ukvarjala pa bi se tudi z vzrejo bernskih planšarjev,« je bila navdušena Tjaša, ki bo v mesecu juniju zaključila tudi usposabljanje za pasjega oskrbnika, ki je pogoj, da ima lahko na kmetiji pasji vrtec in hotel.

Uspešno poslovno pot so udeleženkam in udeležencem v projektu PVSP zaželeli župan občine Radeče Tomaž Režun, v. d. direktorja Direktorata za regionalni razvoj na Ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo mag. Grega Kordež ter direktor Regionalne razvojne agencije Posavje Martin Bratanič.

S. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam