Časopis za pokrajino Posavje
15.05.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela: Cilj naj bo točka, kjer se zares srečata delavec in delodajalec

Objavljeno: Sobota, 01.05.2021    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
foto

Foto: Igor Cardasov (Canva)

POSAVJE – V letu za nami je bilo izjemno veliko stresa in skrbi na obeh straneh poslovnega procesa. Iskrenih poročanj o negotovosti obeh strani, tako s strani zaposlenih kot delodajalcev, smo bili deležni skoraj vsakodnevno na dežurnih številkah in elektronskih kanalih časopisa Posavski obzornik. Ob vseh zaskrbljujočih podatkih, s katerimi smo bili kot družba bombardirani, pa smo preko teh pogovorov z bralci in podjetji opazili tudi drugo, svetlejšo točko srečevanj: posavskega delodajalca, ki ga je še intenzivneje skrbelo za dobrobit zaposlenega in iskanje novih rešitev, ki bi omogočale zadovoljstvo obeh, ter na drugi strani delavca, ki je v času pandemije bolj kot kdaj prej spremljal razvoj panoge, v kateri dela, poskušal razumeti tudi izredne okoliščine svojega zaposlovalca in nesamoumevnost obratovanja podjetja v svojem okolju.

Mokrice-srecanje sindikatov (15)

Igor Iljaš (foto: arhiv PO)

Včasih se izkaže tudi za dobro, da kakšna stvar pride k nam z rahlim zamikom. Čeprav noben sistem ne omogoča direktnega prenosa praks, pa se v vmesnem času lahko iz ugotovitev iz tujine tudi česa naučimo in pohitimo z iskanjem odgovorov na izzive. To se ravnokar dogaja tudi v Posavju pri spopadanju s posledicami še trajajoče epidemije. Ne pretiravamo, če trdimo, da so delodajalci že najmanj pol leta nenehno v vlogi kriznih menedžerjev. A spremembe so tudi na strani mnogih delavcev, saj se ti trudijo ne le z rednim delom, ampak tudi s še večjim prispevkom kot poprej k izboljšanju delovnega procesa s svojimi idejami. Tista podjetja namreč, ki uspejo tudi v tako težkih okoliščinah spodbuditi zaposlene k predlogom inovacij in spremenjenim izdelkom in storitvam, ki bodo prilagojeni na novo realnost (ob seveda še mnogih drugih izpolnjenih pogojih za normalnejše delovanje panog), dejansko čakajo leta intenzivnega razvoja in, verjamemo, do lani še neslutenih poslovnih priložnosti.

Posavje – turistični in gostinski sektor v nemilosti

Lisca, 1. maj 2019 (13)

Nagelj – simbol delavskega razreda in revolucije (foto: arhiv PO)

Spremenjene oblike dela z ogromnim poudarkom na digitalizacijo, spremenjen pogled na mobilnost, spremenjen vrednotni sistem glede občutka varnosti in dragocenosti zdravja (tako fizičnega kot psihičnega), spremenjen odnos do finančnih sredstev, navsezadnje tudi spremenjeni medosebni odnosi – bodo zahtevali konkretne prilagoditve vseh vpletenih. Gospodarske družbe in podjetja, s tem pa zaposleni, so bili prizadeti na različne načine in potisnjeni v zelo neenakomerne obremenitve. O tem redno pišemo analitične članke v našem mediju, obravnavamo različne vidike, pisali smo npr. tudi o obremenitvi na trgu dela po spolu (Ženske – že ves čas na prvi epidemiološki črti tako po svetu kot v Posavju ipd.).

Kot pojasni Igor Iljaš, sekretar Območne organizacije ZSSS za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje, so bili v času epidemije za pravice iz naslova zaposlitve v določeni meri prikrajšani zaposleni, ki so morali ostati doma na čakanju, najbolj pa je nedvomno nastradal sektor gostinstva in turizma: »Eden večjih delodajalcev v Posavju so Terme Čatež, ki so bile osem mesecev v preteklem in tem letu večji del zaprte, delavci pa doma na subvencioniranem čakanju, trpeli so tudi ostali gostinski ponudniki. Delno je bilo tako tudi v trgovski dejavnosti, predvsem pri ponudnikih neživilskih proizvodov, npr. tekstila, delno tudi tehnične robe. Precej razburjenja je bilo v tej panogi tudi zaradi rednega tedenskega testiranja.« Na srečo, kot pove Iljaš, v našem koncu kljub primanjkovanju delovne sile v drugih panogah večjih izpadov proizvodnje zaradi okužb s koronavirusom ni bilo.

»Kar se tiče prihodnosti, nas najbolj skrbi, kako se bo ponovno zagnala turistična dejavnost, zlasti v kolikšnem obsegu bodo delovale Terme Čatež, kjer je zaposlenih več kot 350 ljudi. Trenutno veljavni ukrepi v gostinstvu in turizmu so sicer neživljenjski, ampak upam, da se bodo do začetka sezone še malo zrahljali,« doda.

Razmere so se urejale, vseeno nekaj pretresov – INKOS, TA – Regulator, Integral Brežice

»V prvi fazi epidemije je bila težava zagotavljanje zaščitnih sredstev proti okužbam, ni bilo dovolj mask, pregrad ipd., skozi leto pa se je to kar uredilo. Bili so posamezni primeri tako na strani delavcev, ki niso hoteli upoštevati določenih ukrepov, kot na strani delodajalcev, ki niso zadostno zagotavljali pogojev za varno delo, ampak se je to počasi urejalo. V javnem sektorju so bili najbolj obremenjeni v zdravstvu, v nekaterih fazah bolj, v drugih manj,« nadaljuje Iljaš.

Za največji pretres na trgu dela ocenjuje stečaj krmeljskega Inkosa ob koncu lanskega leta, »ki je bil na eni strani presenečenje, na drugi strani pa vsaj ni bilo agonije glede čakanja na plače in dolgov. Večji del tistih, ki so ostali brez dela, vsaj tisti, ki so iskali zaposlitev, je kar hitro našel zaposlitev v okolici Sevnice, pa tudi na Senovem in v Trebnjem. Težko je reči, kaj bo s poplačilom stečajne mase.«

Za drug večji udarec Iljaš ocenjuje novembrsko ukinitev proizvodnje v podjetju TA – Regulator Brežice: »Tam je brez zaposlitve ostalo več kot 30 ljudi, za katere smo se dogovorili za malo višje odškodnine. Tudi tu je večji del takoj dobil druge zaposlitve.« Prav tako v Brežicah je prišlo do še enega pretresa lokalnega okolja, ko je Integral Brežice prešel v Nomago, kar ste nekateri bralci posredno že opazili, ko ste kupovali vstopnice za avtobusne prevoze in nas na to opozorili. Iljaš pojasni: »Marca je prišlo še do prenosa zaposlenih z lokalne družbe Integral Brežice v ogromen slovenski sistem Nomago. Gre za ljudi, ki so bili lokalpatrioti in so živeli za to firmo, lastniki pa so se odločili drugače. To je za vsakogar šok, saj ni več domačega odnosa med vodstvom družbe in zaposlenimi, so pa zaenkrat vsi obdržali zaposlitve.«

Vsak naj doda svoj del

Ozrimo se še v lastno ogledalo – izjemen vpliv na doživljanje epidemije in njegovih posledic imamo tudi mediji. Velikokrat so mediji, žal, stiske ljudi le še povečevali – mi smo se v Posavju trudili nasprotno. Tudi pri spopadanju z gospodarsko krizo se čutimo zavezani predstavljati še bolj celovito sliko, urgentno pa se zdi tudi pomagati najti primeren regionalni odziv na krizo, ne glede na mednarodno in nacionalno vpetost naših podjetij. Regionalni odziv mora sloneti na dobrem poznavanju izhodiščnega stanja na trgu dela podjetij, ki omogočajo gospodarsko dejavnost v regiji, kot tudi poznavanju razmer, v katerih delajo naši delavci, in načinov dela, ki ji si jih le-ti želijo v prihodnje. Skupni cilj podjetij, institucij, občinstev in nas, medijev, bi morala biti točka, kjer se delodajalec in delavec zares srečata. Točka, kjer lahko končno prvi maj prehaja iz nostalgičnih spominov prejšnje države v resnični praznik dostojanstva in zadovoljstva ob delu.

Maruša Mavsar

Prispevek je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam