Ob mednarodnem dnevu Save dan odprtih vrat HE Brežice

Na mednarodni dan reke Save, 1. junija, so podjetja HESS, GEN energija in INFRA pripravila dan odprtih vrat Hidroelektrarne Brežice, na katerem so želela predstaviti pomen naše najdaljše reke, sobivanje hidroelektrarn z naravo in njihovo protipoplavno zaščito.

V okviru dneva odprtih vrat so si obiskovalci lahko ogledali notranjost HE Brežice in največjo hibridno sončno elektrarno v Sloveniji, FEBR-D3, ki deluje kot četrti agregat HE Brežice. »V Brežicah imamo posebno izvedbo priklopa sončne elektrarne, našo šestmegavatno sončno elektrarno smo priključili paralelno k ostalim generatorjem hidroelektrarne,« je povedal vodja projektov na HE Brežice Ambrož Božiček in razložil, da se oba vira energije medsebojno dopolnjujeta. V času sonca proizvajajo elektriko iz sončne energije, medtem ko hidroelektrarna ne obratuje na polni moči in polni akumulacijski bazen. Zvečer oziroma ko sonce zaide, pa se zbrano vodo iz akumulacijskega bazena spusti skozi turbine. »Ob oblačnem vremenu imamo visoke in nenadne spremembe proizvodnje sončne energije. Takšne anomalije kompenziramo s hidroelektrarno, za te namene pa ni treba angažirati dislociranih baterij ali drugih proizvodnih virov,« še pove Božiček in doda, da je to nek naraven sistem delovanja energetskih proizvodnih naprav; vsak nestabilen vir potrebuje dopolnitev v primeru izpada.

Pozornost posvečajo rastlinskemu in živalskemu svetu

Gradnja hidroelektrarn je vsekakor velik poseg v prostor. Ob izgradnji zato potekajo obsežni postopki ekološke obnove, v okviru katerih se ustvarjajo nova vodna in obvodna življenjska okolja ter ohranja biotska raznovrstnost. Boštjan Pišotek, vodja projektov na HESS, se zaveda, da vsak poseg v naravo vpliva na okolje: »Ravno zato smo že tekom procesa načrtovanja hidroelektrarne in umeščanja v prostor posvetili pozornost flori in favni, po finančni plati predstavlja to deset odstotkov vrednosti investicije. Tu vključujemo razne prehode za vodne organizme, imamo ribje steze pa tudi različne splave in otočke za ptičke in opazovalnice. V največji meri skušamo prispevati čim več dobrih ureditev v naravi in jo ponovno oživeti, obujamo tudi mrtve struge reke oziroma nekdanje meandre.« Sava in njene obrežne ureditve po izgradnji hidroelektrarn vključujejo umetna mokrišča, zadrževalnike in rokave, ki služijo kot pomembna bivališča za ptice selivke in dvoživke, prehode za vodne organizme – ribje steze, posebno zasajene površine z avtohtonimi vrstami in redne monitoringe ter sodelovanje z naravovarstveniki.

Na območju HE Brežice so v okviru naravovarstvenih ukrepov ustvarili več kot 60 hektarjev nadomestnih habitatov, kar ustreza površini približno 84 nogometnih igrišč. Med njimi je nadomestni habitat NH5, posebej oblikovan za gnezdenje ptic in življenje obvodnih živali.

Hidroelektrarne prispevajo kar 37 % celotne proizvedene količine električne energije v Sloveniji in predstavljajo 91 % proizvedene energije iz obnovljivih virov. Bogdan Barbič, direktor družbe HESS, je mnenja, da hidroelektrarne niso le energetski objekti, ampak večnamenski projekti v službi ljudi, prostora in narave: »Z njimi zagotavljamo zanesljivo, nizkoogljično energijo in hkrati omogočamo poplavno varnost, namakanje, revitalizacijo degradiranih območij ter ohranjanje habitatov. To je moč vode, uporabljena odgovorno.«

Protipoplavna zaščita je ključna

»Nasploh hidroelektrarne povezujejo rečni prostor, saj združujejo več področij, od poplavne varnosti, ki je za Posavje najpomembnejša, do proizvodnje energije, ki je pomembna tako strateško z nivoja države ter vidika samooskrbe s hrano in izboljšanjem kmetijskih pogojev, seveda pa je projekt hidroelektrarn na spodnji Savi razširil pestro ponudbo rekreativnih površin, tudi turizem se vrača v te regije,« je misli strnil Boštjan Pišotek in se spomnil na poplave v Posavju pred dvema letoma. V Posavju smo bili s poplavami, kot velik del Slovenije, soočeni avgusta 2023. Takrat je prišel prav visokovodni razbremenilnik v Vrbini, ki omogoča nadzorovano razlivanje reke Save ob izjemno visokih vodah in s tem zmanjšuje poplavno nevarnost. Učinkovitost sistema, ki ob sprožitvi zapornic opozori z zvočnim signalom, je bila potrjena med takratnimi poplavami. Še nezaščitena območja v brežiški občini ostajajo Loče, Mihalovec, Rigonce, Čatež ob Savi, Krška vas in Velike Malence.

Kaj pa HE Mokrice?

Kot zadnja v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn je predvidena HE Mokrice. Gradnja bi se morala sicer končati že pred sedmimi leti, a se je projekt zamaknil zaradi zapletov pri umeščanju v prostor. Pred dvema letoma je upravno sodišče po pritožbi odločilo, da pri projektu HE Mokrice nad javno koristjo proizvodnje elektrike prevlada javna korist ohranjanja narave. »Danes smo žal v stanju, v katerem smo bili dve leti nazaj, ko je upravno sodišče razsodilo in razveljavilo prevlado javnega interesa. Žal se še vedno pripravlja dokumentacija, da se ponovno uveljavi prevlado javne koristi. Res je, da so postopki zelo zahtevni in da imajo okoljevarstvene organizacije pravico biti vključene v vse faze postopka. Odločiti se bo treba, kje postaviti mejo dopustnega poseganja v postopke,« je povedala poslanka mag. Nataša Avšič Bogovič, ki tudi sama živi ob reki Savi. »Ljudje ob reki Savi trepetajo, ko začne naraščati, žalostno je, da se ljudem tolika leta ne omogoči poplavne zaščite,« je še dejala.

Boštjan Pišotek iz HESS je razložil, da zadeve navidezno stojijo, ampak v ozadju potekajo številne dopolnitve dokumentacij, ki jih zahteva upravni organ. »Kot investitor vse potrebno oddajamo v rokih in v zahtevani kakovosti, izvajamo dodatne študije in raziskave. Že leta 2013 je bil sprejet državni prostorski načrt, ki je uzakonil, da se hidroelektrarna zgradi, tudi z vidika lokalnega okolja in varnosti prebivalstva je naša želja, da se ti postopki čimprej zaključijo in da nasprotniki gradnje vidijo, da smo naredili vse možne ukrepe, da prostor z vidika okolja in narave ohranimo,« je pojasnil Pišotek.

Vzporedno z dnevom odprtih vrat so se obiskovalci pod vodstvom Društva Vrbinar podali na voden pohod ob Savi, na katerem so spoznali številne naravovarstvene ureditve ob reki. Prisluhnili so zgodbam Branka Brečka, ljubitelja narave, ki obrečni prostor raziskuje že več kot četrt stoletja. Prikaz urejanja obrečnega prostora in sobivanja z lokalno skupnostjo je pohvalil tudi Stane Omerzu, direktor Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma (Racoon). Povedal je, da lahko ribolov na Savi prispeva k razvoju turizma v Posavju in da lahko z ustreznimi ureditvami »ustvarimo privlačno destinacijo za ribiče iz vse Evrope in sodelovanje z energetskimi družbami, kot je HESS, je ključno za dosego tega cilja«.

H. Z., foto: H. Z. in Foto Luka Rudman

#povezujemoposavje