Časopis za pokrajino Posavje
20.04.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Opozorili na posledice ponovnega zamika gradnje HE Mokrice

Objavljeno: Četrtek, 11.04.2019    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
Opozorili na posledice ponovnega zamika gradnje HE Mokrice

Na novinarski konferenci so sodelovali Tomaž Lisec, Igor Zorčič, Ivan Molan, Bogdan Barbič in mag. Vojko Sotošek.

Potem ko je Upravno sodišče RS v upravnem sporu med tožečo stranko, Društvom za preučevanje rib Slovenije, in toženo stranko, Republiko Slovenijo oz. Ministrstvom za okolje in prostor, razsodilo, da se tožbi ugodi in se odpravi okoljevarstveno soglasje za HE Mokrice, izdano 18. julija 2018, zadeva pa se vrne Agenciji RS za okolje (ARSO) v ponovni postopek, so se na posledice te odločitve odzvali na Občini Brežice ter v družbah HESS in Infra.

Skupaj z gradnjo HE Mokrice je tako tudi ureditev protipoplavne zaščite prebivalcev ob reki Savi, ki je vezana na gradnjo HE, zamaknjena za nedoločljiv čas v prihodnost.
 
MOLAN: RAZOČARANJE IN STRAH
 
Opozorili na posledice ponovnega zamika gradnje HE Mokrice

Brežiški župan Ivan Molan

Kot je povedal brežiški župan Ivan Molan, so želeli z novinarsko konferenco pozvati odgovorne v državi in sporočiti javnosti, da je v občini Brežice treba nujno dokončati protipoplavno zaščito na ogroženih območjih ob Savi in Krki. Izgradnja HE in protipoplavne zaščite sta namreč neločljivo povezani in po zagotovilih stroke ni možna izvedba ene stvari brez druge. »Ne govorim le kot župan, ampak govorim v imenu 1.100 prebivalcev občine Brežice, ki so še vedno brez protipoplavne zaščite ali jo imajo le delno,« je povedal. Spomnil je na hude posledice poplav v letu 2010, ko je bilo prizadetih 120 gospodinjstev oz. približno 500 prebivalcev, ki so utrpeli 1,2 milijona evrov neposredne škode. poleg tega je bilo več kot tri milijone evrov škode v kmetijstvu in 4,5 milijona evrov gospodarske škode. Skupno je bilo torej za 8,7 milijona evrov škode.
Opozorili na posledice ponovnega zamika gradnje HE Mokrice

Direktor HESS Bogdan Barbič


 
»Zato smo izjemno razočarani nad novico, da se izgradnja HE Mokrice in s tem protipoplavna zaščita zamikata v nedoločljiv čas. To je izjemno zaskrbljujoče,« je povedal župan. Posavske občine so namreč leta 2002 podpisale koncesijsko pogodbo za gradnjo verige HE na spodnji Savi pod pogojem, da se ob tem uredi tudi zaščita pred poplavami. Rok zanjo je bil sprva leto 2016, nato je bil premaknjen na leto 2019, zatem pa še ne 2022, za uresničitev katerega pa bi morali praktično že začeti z gradnjo. Molan bo zahteval odgovore, kaj to pomeni, kdaj se bo nadaljevala gradnja verige,
Opozorili na posledice ponovnega zamika gradnje HE Mokrice

Direktor Infre mag. Vojko Sotošek

predvsem pa, kdaj se bo zgradila protipoplavna zaščita, pa tudi ostale infrastrukturne ureditve, kot je denimo drugi most čez reko Savo. »Bojim se, da smo v občini Brežice žrtvovani za vse druge ureditve in da bomo ostali brez vsega,« je dejal. Na očitek, da gre bolj za interes energetike kot poplavne varnosti občanov, je odgovoril, da bi morali biti ukrepi enaki, tudi če se ne bi gradila HE, saj bi morali biti brez poglabljanja Save nasipi visoki 3-4 metre, kar pa ni sprejemljivo.
Opozorili na posledice ponovnega zamika gradnje HE Mokrice

Poslanca Igor Zorčič in Tomaž Lisec


 
BARBIČ: GRE ZA ZAVLAČEVANJE IN NAGAJANJE
 
Družba HESS je izgradnjo HE Mokrice kot enega od ukrepov Slovenije pri doseganju ciljev glede proizvodnje energije iz obnovljivih virov (25 % do leta 2020) vzela zelo resno, je povedal direktor družbe Bogdan Barbič. S postopkom umeščanja v prostor so pričeli leta 2007, zavedajoč se, da bo potekala čezmejna presoja vplivov na okolje, kjer pa s Hrvaško ni bilo težav. »Kljub temu po 12 let trajajočih postopkih še vedno ne moremo pričeti z izgradnjo. Zanimivo je, da stroka s področja narave dokazala, da objekt HE Mokrice okoljsko sploh ni sporen, to so potrdile vse strokovne inštitucije v Sloveniji, stranski udeleženec v postopku presoje vplivov na okolje pa se je zato lotil zavlačevanja, oviranja in proceduralnih zapletov, na žalost pa je pri tem tudi uspel. Odločba se je vrnila nazaj ne zaradi vsebinskih, ampak zaradi proceduralnih zapletov,« je pojasnil.

Kot je še pojasnil Barbič, je postopek pridobitve okoljevarstvenega soglasja vodil ARSO oz. MOP, po njihovi oceni korektno in strokovno, a je sodišče odločbo odpravilo zaradi proceduralnih zapletov. »Bili so toliko spretni, da so našli neko luknjo v postopku,« je dejal. »Če bi ta stranski udeleženec imel poštene namene, ne bi zavlačeval, tako da ni dvigoval pošte, vlagal pritožbe na zadnji dan in zavračal pozive, da bi skupaj poiskali strokovno rešitev. Gre izključno za nagajanje in nam nerazumljivo povzročanje škode.« Postopek je zdaj v rokah Ministrstva za okolje in prostor.

Kot pravi, gre za del širše kampanje proti vsem hidroelektrarnam, kjer noben argument ne zaleže. »Kdo to financira, ali je v ozadju kakšna naftna multinacionalka iz tujine, ki to vse skupaj spodbuja in želi postaviti pri nas premogovne elektrarne ali elektrarno mazut ali plinsko elektrarno – tega mi ne vemo. Borba proti obnovljivim virom je samo podpiranje fosilnih goriv.«
 
V nadaljevanju je pojasnil posledice te odločitve. Nedoseganje omenjenih ciljev za Slovenijo namreč pomeni, da bo prisiljena kupovati t. i. zelene kupone v državah, ki so te cilje dosegle, one pa bodo lahko s tem denarjem gradile nove obnovljive vire energije in nam to elektriko zopet prodajale. »Sedaj bomo mi financirali izgradnjo obnovljivih virov v tujini, da bomo lahko uvažali elektriko,« je poudaril. Zavrnil je očitek o majhnem deležu (1,5 %) HE Mokrice v slovenski proizvodnji: »Takšna elektrarna proizvede toliko električne energije iz obnovljivih virov, da z njo lahko napaja vsa gospodinjstva v mestu, kakršno je Novo mesto.« 131 gWh ur elektrike, ki bi jo proizvedle Mokrice, pomeni, da jo bomo morali nadomestiti, denimo s termo elektriko, s tem pa bomo na letni ravni proizvedli dodatnih 114 tisoč ton emisij CO2 oz. 57 kg na prebivalca Slovenije. »Borimo se proti podnebnim spremembam, posredno pa to pomeni pospešitev izgradnje termo objektov. Posledično bomo tako segreli ozračje, da ne bomo imeli problemov s postavitvijo hidroelektrarn, ker se bomo itak skuhali in zadušili v CO2 in tudi ribe ne bodo več problem,« je bil neposreden. Posledica negradnje bo tudi zmanjšanje BDP za 0,3 %, kar v času ohlajanja gospodarske rasti pri 40 milijardah BDP ni nezanemarljivo. Hidroelektrarna je namreč edini kompleksni energetski objekt, ki ga znamo v Sloveniji v celoti zgraditi s svojim znanjem in kapacitetami. Ker so v pripravah na gradnjo že izvedli razpise za gradbena dela (cca 25 mio evrov) ter za turbine in generatorje (cca 27 mio evrov), so dobavitelji v težavah in se bodo preusmerili na druga področja. »Sedanja vlada ima priložnost, da preseka gordijski vozel tega dolgotrajnega procesa in v čim krajšem času omogoči pričetek izgradnje. Upam, da bom do tega tudi prišlo,« je zaključil.
 
SOTOŠEK: POPLAVNA OGROŽENOST OSTAJA
 
Direktor javnega podjetja Infra, ki je zadolženo za izvedbo infrastrukture ob gradnji HE, mag. Vojko Sotošek je povedal, da je projekt večnamenski, med drugi se z njim rešuje tudi poplavna varnost. »Danes težko govorimo o rešitvah, kako naprej, zavedamo pa se problema poplavne varnosti. Bojazen, o kateri smo poslušali, obstaja še naprej,« je dejal. V tem trenutku se zaključujejo ureditve pri HE Brežice, tudi tiste, ki bodo zagotavljale poplavno varnost poseljenih območij širšega območja Brežic, zlasti Krške vasi in Velikih Malenc, kar naj bi bilo končano do junija. »Ker zaradi odpravljenega okoljevarstvenega soglasja ne moremo zaključiti poglabljanja reke Krke pri sotočju z reko Savo, ugotavljamo, da protipoplavna varnost ni 100 % zagotovljena, tako kot je denimo v sevniški občini. Če ne bomo dobili možnosti, da uredimo sotočje Krke in Save, bojazen o poplavni ogroženosti ostaja,« poudarja Sotošek. Zato nadaljujejo z nekaterimi postopki, da bodo lahko nadaljevali s projekti in poskušali zmanjšati zaostanke. »Verjamem, da govorimo o mesecih ter da bosta tako resorno ministrstvo kot ARSO še enkrat korektno in strokovno še enkrat naredila ta korak.« Tudi on je apeliral na odločevalce, naj bo čim prej izdano novo soglasje in da se lahko nadaljuje gradnja protipoplavne zaščite tudi za vasi Mostec, Mihalovec in Loče.
 
ZORČIČ IN LISEC: PREVETRITI PRAVILA
 
Podporo projektu, ki je zaznamoval Posavje v zadnjih dveh desetletjih, sta izrazila tudi poslanca v Državnem zboru Igor Zorčič in Tomaž Lisec. Zorčič je izrazil zaskrbljenost zaradi situacije, saj je, čeprav se v javnosti krepi odpor proti hidroelektrarnam, sam njihov pristaš, saj so pomemben obnovljiv vir energije. »Skrbi me to, da neka društva, ki naj bi izkazovala javni interes, blokirajo velike državne projekte, ki pa so bili začeti prav zaradi javnega interesa,« je dejal. Zavzel se je za prevetritev pravil, kdo lahko ovira in zavira projekte, ki so v korist vseh in kot je dejal, že potekajo pogovori o možnih, tudi zakonodajnih, rešitvah za to in druge podobne težave. »Da zaradi ne vsebine, ampak zaradi postopkov, nekdo tako grdo igra z usodo prebivalcev in z usodo gospodarstva, je skrajno nesprejemljivo,« je dodal Lisec. Izpostavil je pomen sprejetja energetskega koncepta in sprememb zakona o nevladnih organizacijah, s katerimi bi 'pristrigli peruti' tistim, ki ovirajo pomembne projekte.

P. P.
 
 
 
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

04.04.2019 | Oglas

Kako opremiti otroško sobo?

10.04.2019 | Oglas

Zdravi in negovani zobje

10.04.2019 | Oglas

Z nasmehom na obrazu