Časopis za pokrajino Posavje
3.12.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Pametno mesto (za pametne občane)

Objavljeno: Ponedeljek, 16.11.2020    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
Krško-panorama proti Libni

Panoramski pogled na Krško (foto: arhiv PO)

Si predstavljate, da vas ponoči med prečkanjem prehoda za pešce zazna senzor, ki osvetli zebro in že na daleč opozori voznika na vašo prisotnost? Ali da posode za odpadke javijo upravljavcu, da so polne? Navedeno je le del tistega, kar prihaja skozi digitalna vrata v Krško – pametno mesto.

 

Občina Krško se namreč pridružuje še nekaterim slovenskim občinam, ki v letih 2020–2030 stopajo na pot širjenja in sistemske vgradnje informacijske­ komunikacijske tehnologije kot servis občanom in gospodarstvu na različnih področjih, od digitalizacije mesta in uporabe pametnih računalniških tehnologij za bolj kakovostno življenje meščanov na področju zdravstva, sociale in okolja do učinkovitejše komunalne oskrbe, gospodarne rabe pitne vode in elektrooskrbe. Pri tej odločitvi jo je sicer prehitelo že nekaj slovenskih mest (Ljubljana, Maribor, Idrija, Novo mesto), še vedno pa je med prvo četrtino slovenskih občin, ki želijo optimizirati uporabo resursov, spodbuditi skladen in trajnostni razvoj ter odgovoriti na potrebe današnjega in prihajajočega časa.

solarna klop

Solarna klop

Po definiciji Evropske komisije je pametno mesto tisto, v katerem »tradicionalna omrežja in storitve postanejo učinkovitejše z uporabo digitalnih in sodobnih informacijsko­komunikacijskih tehnologij, v korist svojih prebivalcev in podjetij«. V Sloveniji se med t. i. paneliste, ki so zaenkrat izkazali skupen interes za sodelovanje in izmenjevanje izkušenj pri vpeljevanju centralnega nadzornega sistema in daljinskega upravljanja na različnih področjih in uvedbo pametnih uporabnih rešitev, poleg krške občine trenutno uvrščajo še občine Ravne na Koroškem, Zreče, Ajdovščina, Idrija in Novo mesto. Vse naštete se nameravajo s svojimi zadanimi cilji preko razpisa Ministrstva za javno upravo potegovati tudi za pridobitev evropskih sredstev, ki so tako rekoč že vnaprej zagotovljena, saj EU razvoj pametnih mest in skupnosti podpira z različnimi instrumenti, denimo z evropskim strukturnim in investicijskim skladom, programom Obzorje 2020 in evropskim partnerstvom za inovacije za pametna mesta in skupnosti.

Pametno upravljanje mest

Občina Krško je že do sedaj naredila več korakov v smeri razvoja t. i. pametnega mesta. Če na tem mestu omenimo zgolj izgradnji ničenergijskih vrtcev v Brestanici in Senovem, energetsko sanacijo osnovnih šol, nakup električnega avtomobila, izgradnjo polnilnih mest za električne avtomobile, vzpostavitev sistema brezplačne izposoje koles Krčan, konec septembra odprt Podjetniški inkubator Krško za zagon start ­ up podjetij z vso razpoložljivo opremo in povezavami, elektronski števec kolesarjev na Senovem, v sodelovanju s podjetjem Kostak aplikacijo Iskalnik grobov ter pred kratkim ureditev petih podzemnih zbiralnic za odpadke idr. S strategijo Krško – pametno mesto se torej občina v letih 2020–2030 loteva intenzivnejših sprememb v pristopu upravljanja z mestom. Tako strateški dokument med drugim predvideva nadgradnjo ulične razsvetljavo v solarno ulično LED razsvetljavo; na prostoru obstoječe mestne avtobusne postaje vzpostavitev moderne solarne avtobusne postaje, opremljene z LED reklamnimi ekrani in wi­fi povezavo; postavitev pametnih solarnih klopi; vgradnjo digitalnih vodomerov v gospodinjstva; vzpostavitev aplikacije za spremljanje porabe vode v gospodinjstvih; optimizacijo logističnih procesov zbiranja odpadkov in vgradnjo senzorjev za polnost ekoloških otokov in vgradnjo polpodzemnih zbiralnih odpadkov, ki bodo vizualno manj moteči v okolju in tudi z manj neprijetnimi vonjavami; vzpostavitev energetskega monitoringa porabe energije z daljinskim odčitavanjem kalorimetrov in elektro števcev; izvajanje monitoringa kvalitete zraka; zasaditev dreves ob vsaki ulici; aplikacijo nepremičnin v občini; vgraditev sistema filtriranja vode na izstopu iz drenažnih cevi; vpeljavo pametnih parkirišč s senzorji za zasedenost javnih parkirišč in parkirišč v modri coni; postavitev
otvoritev kolesarske poti senovo (33)

Števec kolesarjev na Senovem

dodatnih električnih polnilnic za avtomobile; opremljanje križišč s pametnimi semaforji, ki bodo zaznavali obremenitev in sproščanje prometnih poti, s tem pa skrajšali čas čakanja voznikov pred semaforji; vzpostavitev treh pametnih prehodov za pešce v nočnem času in osmih 3D prehodov za pešce; gradnjo novih kole-sarskih poti, ki bodo opremljene s prikazovalnikom števila kolesarjev na trasi; nabavo električnega minibusa za vožnjo po mestu manjšega števila oseb; nabavo 200 pametnih ur za starostnike z zaznavo ne-varnih situacij in avtomatskim klicem na pomoč v primeru padca (razvili so jo na Institutu Jožef Stefan); uvedbo pametnih kartic v šolski sistem; možnost implementacije razširjene resničnosti (AR) na telefonih, tablicah in pametnih očalih, ki bodo na posameznih lokacijah omogočali virtualni slikovni in zvočni vpogled v objekte idr.

Kaj pa varstvo zasebnosti?

Ob postopnih vpeljavah številnih pridobitev, ki bodo nedvomno prispevale k višji kakovosti življenja občanov in nižanju stroškov na mnogih področjih, pa vendarle ne gre prezreti dejstva, da bo informacijska tehnologija hkrati tista, ki bo zbirala, shranjevala in analizirala podatke o nas in postavljala pod vprašaj pravico do naše zasebnosti in državljanske svoboščine ter omogočala tudi zlorabe. Kajti za zgoraj navedenimi vpeljavami bodo vselej prihajale nove, saj se bo sistem samo še nadgrajeval, tudi z manj všečnimi, kot so denimo kamere za spremljanje prometa in gibanja ljudi. Ravno te v sklopu platforme za pametna mesta danes že mnogo mest po svetu koristi za sledenje ljudem v karanteni ter njihovim stikom. In kdo bo porok, da ne bo tako tudi po pandemiji?

Bojana Mavsar

Članek je bil objavljen v zadnji številki časopisa Posavski obzornik.

#povezujemoposavje

 
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte