Podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov za leto 2024

4. decembra je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) predstavil najbolj skrbne lastnike gozdov za leto 2024, ki z gozdovi skrbno upravljajo že vrsto let.

V vsaki od 14 območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije so izbrali lastnika gozda, ki izstopa po zglednem gospodarjenju z gozdom, tesni življenjski povezanosti z njim, strokovni izvedbi del v gozdu in spoštovanju večnamenske vloge gozdov. Ti lastniki si prizadevajo za varno delo v gozdu, skrbijo za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva. Tovrstni promociji skrbnega gospodarjenja z gozdom se pridružujeta tudi Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

NAJBOLJ SKRBNI LASTNIKI GOZDA

Najbolj skrbni lastniki gozdov pomembno prispevajo k ohranjanju gozdov in predstavljajo dober zgled ostalim lastnikom gozdov. Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2024 po območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije so:

• Gorazd Vončina, OE Tolmin
• Agrarna skupnost Bohinjska Bistrica, OE Bled
• Štefan Zupan, OE Kranj
• Ivan Bajde, OE Ljubljana
• Janez Sluga, OE Postojna
• Franc Jaklič, OE Kočevje
• Branko Faleskini, OE Novo mesto
• Vinko Golčar, OE Brežice
• Roman Zakšek, OE Celje
• Mateja Kavšak, OE Nazarje
• Stanislav Sedovnik, OE Slovenj Gradec
• Zlatka in Ivan Vivod, OE Maribor
• Peter Andrejčak, OE Murska Sobota
• Dušan Kalčič, OE Sežana

Lastniki gozdov so priznanja prejeli na slovesnosti, ki je potekala v Cekinovem gradu v Ljubljani, kjer so zbrani nagovorili: Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, mag. Alenka Korenjak z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Rok Sedminek, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije.

»Letošnji izbranci izstopajo predvsem po svojem skrbnem delu in čutu za oblikovanje gozdov, ki bodo v ponos tudi prihodnjim generacijam. Narava nam je sicer letos prizanesla z naravnimi ujmami, lastniki gozdov pa so ponovno pokazali, kako skrbni so; gozdovi so po lanskih vetrolomih sanirani kar 80-odstotno, po napadih podlubnikov pa celo 96-odstotno. Kljub veliki količini opravljenega dela v gozdovih pa smo letos zabeležili najmanj nesreč s smrtnim izzidom. Spodbujanje varnega dela v gozdu in izobraževanja lastnikov gozdov tako ostaja ena izmed prioritet Zavoda za gozdove Slovenije tudi v prihodnjem letu,« je v svojem nagovoru izpostavil direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev.

Po zaključku slovesnosti so si udeleženci ogledali tudi razstavo fotografij na Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani, ki je nastala ob praznovanju 50-letnice gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji. Razstava najboljših fotografij mednarodnega fotografskega natečaja bo sicer na ogled do 15. januarja.

KDO JE VINKO GOLČAR?

Revirni gozdar Jože Prah pravi, da je delo z njim vedno prijetna izkušnja, saj je njegovo predanost gozdu in naravi čutiti ob vsakem srečanju z njim. »Takšnih lastnikov si lahko samo želimo,« poudari.

Vinko Golčar izhaja iz Boštanja iz družine z dolgo gozdarsko tradicijo. Že njegov oče je bil zaposlen pri posestniku Jakilu kot gozdni čuvaj. Vinko je obiskoval srednjo gozdarsko šolo v Postojni. Po končanem šolanju se je za kratek čas zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Brežice kot revirni gozdar v revirju Studenec. Po letu dni sta, kot mnogo drugih, skupaj z ženo iskala nove priložnosti v tujini, kjer je ostal do upokojitve. Gozda ni imel, žena ga je podedovala v bližini Sevnice. Vinko je večino gozdov, ki jih ima danes v lasti, kupil od svojega strica in od hčere posestnika Jakila, nekdanjega očetovega delodajalca. Med drugim je odkupil Jakilovo pristavo pri Boštanju, v kateri je bil Vinko rojen in v njej preživel dobršen del svojega otroštva.

Gozdni posestnik iz OE Brežice ne spada med največje gozdne posestnike. Kljub temu njegova posest leži kar v treh revirjih. Njegov pristen odnos do narave se kaže tudi pri negi gozdov. Samoiniciativno izvaja ukrepe nege, naravno mladje pa spopolnjuje s sadikami gozdnega drevja, ki jih vzgoji bodisi sam ali pa jih prestavi s področij, kjer je naravnega mladja v izobilju. Vinko je izkoristil možnost črpanja sredstev iz programa za razvoj podeželja. V sodelovanju z javno gozdarsko službo mu je uspelo optimalno zgostiti mrežo gozdnih prometnic, ki jih redno vzdržuje. Kupil si je tudi gozdarsko prikolico, saj se že od nekdaj zaveda pomena sodobne opreme in mehanizacije za učinkovito in predvsem varno delo v gozdu. Veliko dela pri gospodarjenju v gozdu opravi sam, včasih pa tudi s pomočjo drugih.

Snegolom v letu 2012 je bil tudi za Vinka težka preizkušnja. Čeprav je utrpel veliko gospodarsko škodo, je ujmo sprejel kot izziv. K sanaciji je pristopil tankočutno in preudarno, danes nanjo spominjajo le še posamezna pomladitvena jedra na najbolj prizadetih območjih. Kljub težavam Vinko nikoli ni izgubil občutka za večnamensko vlogo gozda. Že zdavnaj je prepoznal pomen številnih dejavnikov za biotsko pestrost. Kljub škodi, ki jo povzroča, divjad sprejema kot sestavni del okolja, v katerem živi tudi sam. Razumevajoč je do obiskovalcev, ki v njegovem gozdu iščejo plodove ali le prostor za rekreacijo in umik iz mestnega vrveža.

S. R./Vir: ZGS

#povezujemoposavje