Časopis za pokrajino Posavje
12.11.2026
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Podnebne spremembe terjajo nove načine obdelave tal

Objavljeno: Torek, 05.03.2024    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
DSC_0520

Zbrani na dogodku na kmetijskih površinah kmetije Matije Arha

Na kmetijskih površinah kmetije Matije Arha iz Velikega Podloga je v ponedeljek v okviru projekta Climate Farm Demo potekalo strokovno srečanje s prikazom različnih načinov obdelave tal ozelenjenih površin z neprezimnim dosevkom. Z dogodkom so na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto želeli predstaviti prilagajanje njivskih površin na podnebne spremembe, v tem primeru predvsem na sušo in močo.

Kot je povedala vodja projekta na KGZ Novo mesto in moderatorka dogodka Anja Mežan, sicer specialistka za živinorejo, je cilj uvodoma omenjenega projekta vzpostaviti mrežo pilotnih kmetij po Evropi in pridruženih državah za pospešitev sprejemanja podnebno pametnih kmetijskih praks in orodij ter njihovo razširjanje. V projektu sodeluje 80 partnerjev iz 27 držav s 1500 pilotnimi demonstracijskimi kmetijami. Iz Slovenije je kot partner v projekt vključena Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije s svojimi zavodi ter 25 pilotnimi demonstracijskimi kmetijami. Z območja KGZ Novo mesto so vključene tri kmetije: ekološka kmetija z rejo krav dojilj in pitanjem govedi iz Bele krajine, kmetija s prirejo mleka z Dolenjske in kmetija gostitelja dogodka Matije Arha s prirejo mesa in poljedelstvom.
DSC_0452

Anja Mežan s KGZ Novo mesto



Zemlji vrniti, kar ji vzamemo

Mladi kmet je pojasnil, da imajo na kmetiji okoli 200 glav pitanega goveda, ob tem pa obdelujejo cca. 110 ha zemljišč, od tega je 60 ha njiv, ostalo pa je travinje, poleg tega pa nudijo tudi strojne storitve. »Poskušamo kmetovati čim bolj naravi prijazno in zemlji vrniti čim več, kar smo ji vzeli,« je poudaril Arh. V projekt se je vključil z namenom izmenjave in širjenja znanja in izkušenj ter preizkušanja novih, perspektivnih načinov obdelave kmetijskih površin. »S tem so stroški, pri čemer so nam zaenkrat na voljo subvencije za takšne ozelenitve, za samo zemljišče pa je to zagotovo dobro, saj v njem ostanejo hranila, ob tem pa je čez poletje pokrito in ne prihaja do erozije oz. odnašanja dobre zemlje,« je strnil svoje dosedanje izkušnje. Takšen način skrbi za tla je zagotovo tudi boljši za zatiranje pleveli kot uporaba glifosata, je še poudaril.
DSC_0462

Gostitelj dogodka Matija Arh



Alternativa obdelavi s plugom

V nadaljevanju so v okviru demonstracijskega dogodka prikazali kmetijsko tehniko in opremo, s katero lahko v tla optimalno zadelamo vmesni neprezimni posevek Bodenfit in tla tudi optimalno pripravimo za setev koruze. Terenski svetovalec podjetja Satbau Jernej Peterkovič je povedal, da je mešanica, imenovana Bodenfit, ki so jo lani posejali na Arhovi njivi kot vmesni dosevek, vsebuje sedem različni rastlin, ki s koreninskim sistemom skrbijo, da je zemlja do globine 30 cm razrahljana. Meliorativna redkev s korenom prebija plazino in shranjuje odvečen dušik, ki ga ustvarjata recimo jara grašica in detelja. Poleg Bodenfita imajo na voljo tudi primerne mešanice za lažja oz. bolj sušna tla, ponujajo pa tudi prezimne mešanice.
DSC_0484

Prikaz alternativne obdelave tal

Kot je povedala vodja projekta, minimalna obdelava tal predstavlja alternativen način konvencionalni obdelavi s plugom. Tla se namesto s plugom obdelajo s krožno brano ali s podrahljalnikom, česar namen je rahljanje tal do globine 10 cm in ustvarjanje drobno grudičaste strukture, primerne za setev. Tehnologija prinaša prednosti v obliki zmanjšane porabe goriva za obdelavo, izboljšane sposobnosti tal za zadrževanje vode, manjšega nihanja temperature tal, manjše erozije in večje nosilnosti tal. To je posebej pomembno ob upoštevanju dejstva, da je kmetijska mehanizacija vedno težja, da se cene goriva višajo in da so padavine vse bolj neenakomerno porazdeljene.

Ločeno od projektnega dogodka je potekal še dogodek v okviru javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS – Zavod NM. Vodja izpostave Brežice Jože Baznik je predstavil intervencije strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, in sicer SOPO, vezane na njivske površine, ter naložbene intervencije, ki vključujejo nakup specialne kmetijske mehanizacije za namen izvajanja prej naštetih intervencij. Martin Mavsar, svetovalec specialist za sadjarstvo in kmetijsko tehniko na KGZ Novo mesto, pa je strokovno predstavil kmetijsko tehniko, s katero lahko na alternativen način minimalno obdelamo tla.

Več o tem, kako se bo moralo kmetijstvo prilagoditi na podnebne spremembe, pa v tiskanem Posavskem obzorniku.

P. P.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam