Posavske družbe lani poslovale pozitivno kljub nižje ustvarjenim prihodkom

Po pooblastilu vodje krške izpostave AJPES Marjete Arh Kvartuh, ki obenem vodi tudi novomeško izpostavo (slednja v času porodniške odsotnosti nadomešča vodjo izpostave Barbaro Gerjevič, op. p.), sta rezultate poslovanja gospodarskih družb v šestih posavskih občinah v letu 2024 predstavili vodja kranjske izpostave AJPES Zdenka Kajdiž in njena sodelavka, vodja oddelka za statistko in informiranje Urška Rihtaršič. Na krški izpostavi je sicer skupno pet zaposlenih.

V Poslovni register Slovenije je bilo konec leta 2024 vpisanih 1.737 gospodarskih družb, 20 zadrug, 3.642 samostojnih podjetnikov, 129 oseb javnega prava (država, občine, javna podjetja, javni zavodi, gospodarski javni zavodi, javni skladi, javne agencije in zbornice, op. p.), 251 pravnih oseb zasebnega prava oziroma nepridobitne organizacije (fundacije, skladi, ustanove, zasebni zavodi, interesna združenja, op. p.), 951 društev in 355 fizičnih oseb z območja posavskih občin. Od skupno 7.085 poslovnih subjektov so 51 % predstavljali samostojni podjetniki in 25 % gospodarske družbe. Vseh pravnih subjektov je bilo lani za 1,9 % več kot leta 2023, v višini enakega odstotka je poraslo število poslovnih subjektov tudi na ravni države. Posavski poslovni subjekti sicer predstavljajo 2,9 % vseh poslovnih subjektov v Sloveniji. V nadaljevanju s predstavitve poslovanja posavskih gospodarskih družb povzeti podatki temeljijo na že 98 % oddanih, a še nerevidiranih poslovnih poročil od skupno nekaj manj kot 5.000 vseh zavezancev, ki morajo oddati poročila do konca avgusta, a so jih že prej predložili za potrebe državne statistike. Zato tudi ni pričakovati, da se bodo poslovni izidi po oddaji vseh poslovnih poročil še drastično spreminjali.

Podjetniška klima v Posavju

V letu 2024 je bilo v Posavju ustanovljenih 70 novih družb, kar je osem manj kot v letu 2023, s poslovanjem pa je prenjehalo 77 družb ali 3 več kot v prejšnjem letu. Registriranih je bilo tudi 592 novih samostojnih podjetnikov, kar je 56 več kot v letu 2023, hkrati pa je 480 podjetnikov zaključilo s poslovanjem, kar je 109 več kot v letu 2023. Index rasti pri samostojnih podjetnikih je naraščal, najbolj občutno je poraslo njihovo število v informacijski in komunikacijski dejavnosti, rahel upad pa je bil zaznan v dejavnosti prometa in skladiščenja, medtem ko pri gospodarskih družbah rast ni bila tako intenzivna. Tako kot pri podjetnikih se je sicer število družb najbolj povečalo na področju informacijske in komunikacijske dejavnosti, največji upad pa je zabeležen pri družbah, ki so se ukvarjale z gostinsko dejavnostjo.

»Posavska regija, ki je sicer industrijsko močno usmerjena, se je v letu 2024 soočila z zmanjšanim povpraševanjem in nadaljevanjem negotovih razmer na energetskih trgih, posledično pa so se prihodki poslovnih subjektov v regiji občutno zmanjšali, kljub temu pa je bilo zaznati pozitiven trend pri zaposlovanju, produktivnosti in povprečnih plačah, kar kaže na prilagodljivost podjetij in odpornost trga dela. Gospodarska klima v regiji ostaja previdno optimistična, a močno pogojena z razmerami v ključnih, izvozno usmerjenih panogah,« je dejala Kajdiž. Pri tem je izpostavila, da gre gospodarsko moč in vpliv poslovanja na gospodarsko klimo pripisati predvsem družbam, ki so ustvarile 94 % vseh prihodkov in odhodkov, 92 % dodane vrednosti in so zaposlovale 87 % vseh zaposlenih v regiji, ustvarile 93 % čistega dobička in hkrati dosegle 86 % čiste izgube v regiji. Družbe so poslovno leto 2024 zaključile z neto čistim dobičkom, vendar so v primerjavi s predhodnim letom poslabšale rezultate poslovanja, dočim so bili samostojni podjetniki v primerjavi z njimi uspešnejši, saj so lani v primerjavi s predhodnim letom rezultate poslovanja nominalno izboljšali, tudi na račun inflacije, ki je znašala le 2 %.

Posavske gospodarske družbe so lani ustvarile skoraj 5 milijard evrov prihodkov (17 % manj kot v letu 2023), obseg čistih prihodkov od prodaje na domačem trgu se je zmanjšal za 18 %, medtem ko so se prihodki na tujih trgih, ki predstavljajo dobro polovico vseh čistih prihodkov od prodaje, zmanjšali za 17 %. Približno tretjino izvoznih prihodkov so podjetja ustvarila s prodajo na trgih izven Evropske unije. Tudi skupni obračunani prihodki posavske regije so bila v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 zmanjšani za 18 %, največji delež med poslovnimi odhodki pa so tudi lani predstavljali stroški blaga, materiala in storitev, ki so upadli kar za 21 %. Znotraj tega so se stroški materiala znižali za 4 %, stroški energije pa za 7 %, stroški dela, vključno s stroški plač pa so se povečali za 10 %, realno to pomeni 8 % glede na inflacijo v letu 2024.

Lani je poslovalo 15 velikih, 31 srednjih, 277 majhnih družb ter 1205 mikrodružb. Število zaposlenih se je povečalo v mikrodružbah za 131, v srednje velikih podjetjih za 124 in v velikih za 162, medtem ko se je v majhnih podjetjih število zaposlenih zmanjšalo za 152. Leto 2024 so pozitivno zaključile družbe v vseh dejavnostih, največ neto čistega dobička – 154 milijonov evrov – so ustvarile družbe s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti, vendar je bil ta v primerjavi z ugotovljenim neto čistim dobičkov v letu 2023 nižji za 14 %. Sledijo družbe predelovalne dejavnosti s 35 milijonov evrov ugotovljenega čistega dobička, čisti dobiček so ustvarile tudi družbe predelovalne dejavnosti, med katerimi po število družb izstopajo družbe s proizvodnjo kovinskih izdelkov in strojnih naprav. Kar za 86 % pa so neto čisti dobiček zmanjšale družbe v dejavnosti proizvodnje papirja in izdelkov iz papirja. Družbe z dejavnostjo oskrbe z električno energijo, plinom in paro so ugotovile malo manj kot 30 milijonov neto čistega dobička, kar je 2,1 % več kot v letu 2023. Po številu zaposlenih v regiji je najmočnejša predelovalna panoga, ki zaposluje 44 % zaposlenih v gospodarskih družbah. Te družbe so realizirale dobro milijardo evrov skupnih prihodkov, neto dodana vrednost na zaposlenega v predelovalni dejavnosti pa je znašala 54.082 evrov, kar pa je precej manj od regijskega povprečja, ki je znašal 75.942 evrov, kar je največ med slovenskimi regijami. Največ družb, 387, je sodilo v področje trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil – te so ustvarile 543 milijonov evrov skupnih prihodkov, kar je 11 % več kot v 2023, neto dodana vrednost v tej dejavnosti pa je znašala 64.538 evrov, kar je pod povprečjem posavske regije. Po ustvarjenih skupnih prihodkih na tujih trgih prevladujejo družb s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro, ki predstavljajo 44 % vseh prihodkov družb v regiji, njihovi izvozni prihodki pa kar 56 %. Skupni prihodki energetskih družb so bili sicer v primerjavi z letom 2023 nižji za 31 %, čisti prihodki od prodaje na tujih trgih pa za 28 %. Neto dodana vrednost na zaposlenega v energetiki je znašala 162.817 evrov, kar je dobrih dvakrat več od povprečja v regiji.

Krška občina na račun energetike po dodani vrednosti na zaposlenega druga v državi

Družbe v petih občinah v regiji so poslovne rezultate zaključile pozitivno z neto čistim dobičkom, najbolj so ga povečale družbe s sedežem v občinah Radeče in Bistrica ob Sotli, zmanjšale družbe v občinah Brežice, Krško in Sevnica, družbe s sedežem Kostanjevica na Krki pa so poslovale negativno, a so neto čisto poslovno izgubo v primerjavi z letom 2023 zmanjšale za 4 %. Razlike med občinami so precejšnje tako po prihodkih kot dodani vrednosti. Podatki kažejo na izrazito gospodarsko prevlado družb v mestni občini Krško, saj so te ustvarile več kot 70 % prihodkov v regiji, kljub temu pa je prav v krški prišlo do največjega padca prihodkov, medtem ko so druge občine prihodke ohranile ali celo rahlo povečale – največ, za 7 %, v Bistrici ob Sotli, v kateri pa beležijo najnižjo dodano vrednost na zaposlenega, le 35.433 evrov. Krško kljub padcu prihodkov ostaja najmočnejša občina po dodani vrednosti na zaposlenega, ki znaša 100.930 evrov, kar pomeni drugi rezultat v državi, takoj za občino Žirovnica.

Kar se tiče povprečne bruto plače na zaposlenega je bilo v posavskih družbah v letu 2024 v povprečju zaposlenih 14.040 delavcev, kar je 269 več kot v letu 2023. Število zaposlenih se je najbolj povečalo v družbah z dejavnostjo trgovine, vzdrževanje in popravilo motornih vozil ter v predelovalni industriji, najbolj pa se je zmanjšalo število zaposlenih v gradbeništvu. Povprečna mesečna obračunana bruto plača v posavskih družbah je v letu 2024 znašala 2.439 evrov, kar je 181 evrov več kot v letu 2023, ta znesek pa je bil za 72 € tudi višji od bruto plače v slovenskih gospodarskih družbah. Najvišje povprečne plače so prejemali zaposleni v družbi s sedežem v občini Krško, povprečje je znašalo 2.859 evrov, najnižje plače pa so imeli zaposleni v občini Bistrica ob Sotli, in sicer 1.483 €. Po dejavnsotostih so bile najvišje plače izplačane zaposlenim v družbah oskrbe z električno energijo, plinom in paro, kjer je povprečna plača znašala 5.126 evrov, v finančni in zavarovalniški dejavnosti pa 4.701 €. Najnižje bruto plače so prejeli zaposleni v dejavnosti prometa in skladiščenja, in sicer 1.573 evrov in v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva 1.700 evrov.

Kot je še med drugim povedala Kajdiž, skupna slika kaže na regijo, ki je sicer doživela upad prihodkov, a je s prilagajanjem in učinkovitostjo uspela ohraniti nadpovprečno dodano vrednost in primerjalno zelo dobro plačno raven. Tudi podatki 1.954 samostojnih podjetnikov kažejo, da so ti izboljšali poslovne rezultate, saj so prihodke v primerjavi z letom 2023 povečali za 9 %, pri čemer je bilo 88 % skupnih prihodkov ustvarjenih na domačem trgu. Neto podjetnikov dohodek je znašal 20 milijonov evrov, kar je 7 % več kov v letu 2023. Podjetniki so zaposlovali 1.893 delavcev, brez upoštevanih nosilcev dejavnosti, kar je 42 več kot v letu 2023, čeprav kar 65 % samostojnih podjetnikov nima zaposlenih. Podjetniki v posavskih regiji so v letu 2024 ustvarili 87 milijonov evrov neto dodane v vrednosti, kar je 10 % več kot v letu 2023. Ključno vlogo med podjetniki je imelo gradbeništvo s 430 registriranimi podjetniki in trgovina s 332 podjetniki. V 2024 je bila zabeležena porast števila uvedbe insolventnih postopkov, začetih je bilo 31 stečajnih postopkov (pet več kot 2023), šest postopkov prisilne likvidacije (pet več kot 23) in en postopek prostovoljne likvidacije. Največ začetih stečajnih postopkov, po šest, je bilo v gradbeništvu in predelovalni dejavnosti, po pet stečajnih postopkov pa je bilo uvedenih v dejavnosti trgovine, prevoza in skladiščenja (več zanimivih podatkih o poslovanju družb v prilogi Podjetno Posavje v eni izmed junijskih številk časopisa Posavski obzornik).

B. M.

#povezujemoposavje