Posek, ki odpira vprašanja o vlogi gozda

Gozd je eden najdragocenejših naravnih virov, ki zahteva skrbno in odgovorno ravnanje. V lanski pozni jeseni je bil v bližini rastišča rumenega sleča v Boštanju izveden posek dreves, kar je med domačini sprožilo vprašanja – ali gre za nujen ukrep pomladitve gozda ali za preobsežen poseg, ki bo za dolgo spremenil podobo krajine.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Območna enota Brežice, Krajevna enota Sevnica je lanskega oktobra izdal odločbo o odobritvi poseka listavcev in iglavcev na širšem gozdnem območju v bližini rastišča rumenega sleča v Boštanju. Posekanih je bilo 123 dreves, iz katerih je nastalo 169,27 m3 hlodovine.

JE BIL GOZD (PRE)MLAD ZA POSEK?

Posek je med krajankami in krajani naletel na odziv in nekateri so mnenja, da je bil preobsežen, morda celo nepotreben, drevesa pa mlada.

»Posekan gozd je bil mlad, kar je razvidno iz odločbe, iz katere izhaja, da je imela velika večina posekanih dreves majhno debelino debel. Pri tem je v odločbi prikazana prostornina in ne število dreves v posameznih debelinskih razredih. To pomeni, da je število dreves v nižjih debelinskih razredih neprimerljivo večje od števila dreves v višjih debelinskih razredih,« pojasnjuje eden od domačinov. Za dodatna pojasnila se je obrnil na sevniško enoto ZGS, kjer so mu pojasnili, da je šlo za t. i. pomladitveni posek na območju, velikem približno pol hektarja. A z odgovori ni bil povsem zadovoljen: »Povedal sem jim, da če posekaš gozd v celoti, gre po definiciji za golosek. Tudi če bo gozd tam nekoč spet zrasel, bo to morda šele čez sto ali dvesto let.«

KAJ POMENI POMLADITEV GOZDA?

Pomladitev gozda pomeni obnovo gozda po poseku ali naravni poškodbi. Gozd se lahko pomladi iz semen in poganjkov obstoječih dreves ali s sajenjem sadik dreves. Namen pomladitve je, da se zagotovi zdrav, stabilen in odporen gozd. Pri tem se običajno ne odstrani celotnega gozda naenkrat, ampak se posek opravlja postopoma, da imajo mlada drevesa dovolj prostora in svetlobe.

Golosek, pri katerem je območje povsem brez dreves, je skrajna oblika poseka, ki se uporablja le redko, in takrat pomladitev pomeni, da se območje načrtno obnovi z zasaditvijo novih dreves ali nego mladih dreves.

BIOLOŠKA AMORTIZACIJA

Na terenskem ogledu poseka dreves upokojeni inženir gozdarstva in nekdanji direktor Gozdnega gospodarstva Brežice Vinko Šeško, ki je bil kratek čas tudi gozdarski inšpektor, meni, da gre za končni posek zaradi pomladitve, vendar območje po odstranitvi hlodovine ni ustrezno urejeno. »Delo ni bilo opravljeno do konca. Območje, ki je precej zanemarjeno, bi bilo treba najprej sčistiti in pripraviti za rast novih dreves. Ta bodo hitro rasla, če jih bomo negovali,« pove in izrazi bojazen, da do potrebnih gojitvenih del ne bo prišlo, saj jih lastniki v svojih gozdovih opravijo zelo malo.

V Sloveniji je 77 % gozdov v zasebni lasti, 20 % gozdov je v lasti države ter 3 % v lasti občin. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji že več kot 282.500 gozdnih posesti, ki jih ima v lasti okoli 409.000 gozdnih posestnikov. To pomeni, da ima vsak četrti Slovenec v lasti gozd s povprečno velikostjo okoli 3 hektarjev.

Ob tem opozori na spremembo sistema v zadnjih desetletjih: »V preteklosti smo imeli sistem biološke amortizacije. Od vsakega kubičnega metra posekanega lesa je bil določen delež sredstev namenjen Inštitutu za biološko amortizacijo, ki je deloval med letoma 1965 in 1993. Ta sredstva so se neposredno usmerjala v obnovitvene procese in trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Danes takšnega sistema ni več, zato je strošek obnove v celoti prepuščen lastniku gozda, ki pa ga pogosto ne zmore kriti. Posledično lahko prihaja do počasnejše obnove gozdnih površin in večjih negativnih vplivov na okolje.«

Pogovor sklene z mislijo, da je vsak poseg v gozd del skrbno pripravljenega gozdnogojitvenega načrta, ki je moral biti pripravljen tudi za posek gozda v Boštanju in poudari, da je skrb za gozdove naložba v prihodnost, saj le zdravi in dobro upravljani gozdovi lahko ohranjajo zaščitno, ekološko in socialno funkcijo. »Veseli me, da so še ljudje, ki jim ni vseeno za našo hosto,« zaključi.

GOZDNA POSEST – SKRB ZANJO

Zavod za gozdove Slovenije v pojasnilu glede poseka dreves med drugim navaja, da so na pobudo lastnika na gozdni parceli v Boštanju opravili označitev drevja za posek. Ta se je opravila na podlagi gozdnogojitvenega načrta s predvidenim pomladitvenim oz. končnim posekom. Del sečnje se je nanašal tudi na vzdrževanje elektro trase.

»Pri poseku dreves na delu parcele 557/17 gre za manjšo površino in ni bistveno posegal v izgled tukajšnje krajine. Njena značilnost je mozaična prepletenost gozdnih in kmetijskih površin. Edini moteč dejavnik, ki vpliva na krajinsko podobo, je trasa daljnovoda, ki deloma poteka preko parcele 556/2,« je še del pojasnila o poseku, ki si ga je v letošnjem marcu zaradi domnevno škodljivega ravnanja ZGS ogledal tudi gozdarski inšpektor. Ta je lastniku gozdne posesti izdal opozorilo o potrebnem dokončanju ureditve sečišča.

»V sklopu ureditve sečišča je lastnik gozda na lastne stroške saniral tudi odlagališče odpadkov, kamor so verjetno občani zaradi priročnosti in bližine ceste že dlje časa nezakonito navozili organske in tudi komunalne odpadke. Postavljeni sta bili tudi dve obvestilni tabli,« še dodaja ZGS in poudari, da je usmerjanje gospodarjenja z gozdovi nenehno iskanje kompromisov med javnim in številnimi drugimi interesi različnih deležnikov v prostoru.

»Interesi javnosti, ki jih ima do gozdnega prostora, so številni, različni, včasih diametralno nasprotni. Bistveno pa je, da z gozdom gospodari edino lastnik, ki ima praviloma tudi legitimen gospodarski interes. Seveda mora gospodariti skladno z načrti za gospodarjenje z gozdovi, s katerimi se zagotavlja upoštevanje vseh drugih pomenov gozda – ne zgolj gospodarskega, temveč vse druge morebitne omejitve in prilagoditve, tudi ohranjanje in varovanje posebnih habitatov in vrst. Povsem razumljivo je, da je marsikomu bolj pomembna estetska vrednost gozdov, gozd je v njegovih očeh dragocen kot prostor, kamor greš lahko na oddih ali rekreacijo, sprostitev od vsakodnevnega stresa. Kljub temu da je to pomemben vidik in funkcija gozda, pa ne more v celoti vplivati oziroma spremeniti pričakovanj lastnika, ki jih ima od svoje posesti,« je razlaga, ki vodi k dodatnim premišljevanjem o vlogi, ki jo ima gozd.

Smilja Radi

Članek je v krajši obliki objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 14. avgusta 2025.

#povezujemoposavje