Časopis za pokrajino Posavje
30.03.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Posvet v Državnem svetu: zadrževanje vode kot ukrep v prilagajanju podnebnim spremembam

Objavljeno: Četrtek, 30.01.2020    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
ds-posvet-velike pregrade (25)

Srečko Ocvirk med pozdravnim nagovorom

V dvorani Državnega sveta v Ljubljani je danes potekal posvet »Slovenija prihodnosti v luči podnebnih sprememb - je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam«, ki ga organizirajo Državni svet RS, Slovenski nacionalni komite za velike pregrade, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije ter Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.

Ker gre za zelo pomembno vprašanje tudi za območje Posavja, saj življenje na tem območju močno krojijo reke, je temo posveta odprl državni svetnik iz Posavja, sicer pa sevniški župan Srečko Ocvirk. »Posavje je regija, ki ima izredno veliko izkušenj z zadrževanjem vode, pred tem pa s poplavami reke Save in veliko škodo zaradi tega, z onesnaženo vodo in praktično mrtvo reko. Posavje se je zaradi hidroelektrarn še bolj povezalo in v obdobju gradnje je pridobilo zelo pomembne izkušnje, kako sprememba vpliva na širše družbeno, ekonomsko in socialno okolje,« je pred začetkom posveta za naš medij povedal Ocvirk.
ds-posvet-velike pregrade (20)

Polna dvorana Državnega sveta

Posavje lahko po njegovem mnenju služi tako kot primer pozitivnih praks kot pomanjkljivosti na takšnem projektu. Zelo pomembno je, da se veriga HE dokonča, saj je del brežiške občine še vedno izpostavljen poplavni ogroženosti, hkrati pa klimatske spremembe vplivajo na razpoložljivost vode za vse vrste potreb, ne le za energetske, ampak tudi za kmetijske, turistične in druge.
 
Med udeleženci posveta, ki so povsem napolnili dvorano Državnega sveta, je tudi kar nekaj Posavcev, predstavnikov z energetiko povezanih podjetij (HESS, Infra, Savaprojekt …), Občine Brežice, Kostanjevice na Krki … Zbrane je pozdravil predsednik DS Alojz Kovšca, uvodni nagovor pa je imel Srečko Ocvirk, ki skupaj s predsednico Slovenskega komiteja za velike pregrade Nino Humar in predsednikom Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije doc. dr. Andrejem Kryžanowskim povezuje posvet.
ds-posvet-velike pregrade (1)

Razstava fotografij zadrževalnikov vode, kjer so upoštevane okoljske zahteve


Uvodno predavanje je imel prof. dr. Matjaž Mikoš s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL. Na naslovno vprašanje predavanja, koliko vode je mogoče zadržati v Sloveniji, je odgovoril, da imamo možnosti in bi jo morali zadržati več kot sedaj. Vode imamo namreč veliko, a je skozi leto razporejena tako, da je je enkrat preveč in drugič premalo. Pri nas je zadržimo manj kot 1 %, cilj bi moral biti vsaj nekaj % letnih količin vode, zato pa potrebujemo velike hranilnike vode, kar so lahko bodisi naravni zadrževalniki (tla) bodisi grajeni objekti. »Zadrževanje vode je pomemben del sodobne politike do voda, saj s tem krepimo ekosistemske storitve, proizvodnjo hrane in obnovljive vire energije, vendar voda še nima prav ekonomske cene,« je dejal.
ds-posvet-zvelikepregrade (1)

Dr. Lučka Kajfež Bogataj



Posvet se je nadaljeval s predstavitvami upravljanja z zadrževalniki vode v tujini (Avstriji, Italiji, Severni Makedoniji) ter predavanji uglednih strokovnjakov s področja voda in klimatskih sprememb (dr. Mitja Bricelj, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, mag. Zoran Stojić, prof. dr. Miran Veselič) ter razpravo.

ds-posvet-zvelikepregrade (4)

Boštjan Pišotek iz HESS

Dr. Nataša Smolar Žvanut z Direkcije RS za vode je predstavila večnamensko rabo zadrževalnikov v Sloveniji. Kot je dejala, je v Sloveniji podeljenih 37 tisoč vodnih pravic, od tega na površinskih vodah 1800 in na zadrževalnikih 70 vodnih pravic (za zadrževanje visokih voda, hidroenergijo, tehnološko vodo, namakanje in drugo). Izpostavila je tudi primer spodnje Save, kjer zadrževalniki voda služijo prvenstveno za proizvodnjo hidroenergije, pa tudi za ribištvo, namakanje, plovbo na motorni pogon. Večnamenska raba je sprejemljiva, pri tem imamo ogromno potenciala (plovba, namakanje), a si morajo vsi uporabniki deliti pravice, odgovornost, tveganje in stroške, upoštevati je treba ekonomsko upravičenost in varovanje okolja.

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete UL je govorila o izgledih in vplivih na porazdelitev vodnih količin v luči podnebnih sprememb. Kot je dejala, povprečna temperatura zraka neizpodbitno raste, posledično raste tudi temperatura površinskih voda, več je izhlapevanja in vodne pare, zato lahko v prihodnosti pričakujemo več dežja. Za vsako stopinjo segrevanja lahko pričakujemo 3 % več padavin – v Sloveniji najmanj 3 stopinje segrevanja, torej skoraj 10 % več padavin. Več jih bo pozimi, manj poleti. Količina rahlih padavin upada, naraščajo pa obilne padavine, stoletni nalivi bi se lahko v bližnji prihodnosti podvojili. Povečala se bo poplavna ogroženost, večje bodo težave pri napovedovanju padavin. Planet se bo zaradi segretih oceanov ogreval še naprej, Slovenija zaradi reliefa in drugih dejavnosti še bolj od povprečja.

RAZPRAVLJALI TUDI PIŠOTEK, MOLAN IN VIZJAK

V razpravi po predavanjih je Boštjan Pišotek HESS je dejal, da je možnost zadrževanja vode za Slovenijo privilegij, kar dokazujejo večnamenski projekti na spodnji Savi. Na pomisleke glede podtalnice je odgovori, da jo projekt HE stabilizira, kar ugodno vpliva na kmetijstvo in pitno vodo. Kritičen je bil do tega, da je hidroenergija izpadla iz Nacionalnega energetsko-podnebnega programa. Kot je poudaril, imamo projekte, a treba bo drzno nastopiti, saj so ti viri pomembni predvsem za mlade, ki se bodo v prihodnosti soočili s podnebnimi spremembami.

Brežiški župan Ivan Molan je pojasnil, da je v preteklosti Sava postala umetna struga in zelo deroča reka in mnogokrat poplavljala, zato so se v Posavju odločili za gradnjo HE kot večnamenski projekt. Ob elektrarnah razvijajo tudi turizem, veliko je pridobila narava, saj tako pestrega živalskega življenja na Savi še ni bilo. Treba je nadaljevati z izgradnjo HE Mokrice, saj le to zagotavlja delovanje verige in popolno poplavno varnost, z zaustavitvijo projekta pa se negira stroka, ki je bila močno vključena v njegovo pripravo.

Mag. Andrej Vizjak iz HESS se je odzval na razpravo predstavnice Zavoda za ribištvo glede negativnih posledic pregrad na ribji svet. Kot je poudaril, imamo Slovenci veliko izkušenj s pregradami na različnih rekah, ihtiosvet pa se zaradi tega ni postavil na glavo. »Od kod taka bojazen, da bo poslej, ko gradimo večnamenske projekte, apokalipsa.« Vsak poseg v prostor ima pozitivne in negativne posledice, je dejal, zato je treba vedno pretehtati med njimi in se smotrno odločiti. »Ko govorimo o vplivih, imejmo v mislih zagotavljanje električne energije za nas in za naše zanamce,« je še zaključil.

P. P.
« Nazaj na seznam