Prehranski dodatki za živali so njihova prihodnost

V sevniškem podjetju Tanin, ki v letošnjem letu obeležuje 100-letnico obstoja (na ravnici ob reki Savi je bila tovarna zgrajena leta 1923), so 27. maja pripravili dan odprtih vrat z vodenim ogledom prostorov in proizvodnih procesov, kjer se vse bolj usmerjajo v proizvodnjo prehranskih dodatkov za živali.

»Svet se hitro spreminja in tudi v našem podjetju so ogromne spremembe. Vse bolj se usmerjamo v razvoj in izdelavo prehranskih dodatkov za živali na farmah, zato so sedaj vse naše sile usmerjene v razvoj novih produktov ali v izboljšanje obstoječih,« pove Ivan Mirt, solastnik in direktor podjetja, v katerem je zaposlenih 110 oseb.

Za proizvodnjo na letni ravni odkupijo 535 tisoč ton kostanjevega lesa; v razvoj in raziskave vlagajo od tri do pet odstotkov od letne realizacije, ki je v lanskem letu znašala 25 milijonov evrov. Produkte izvažajo v 42 držav po celem svetu, v lanskem letu so začeli s prodajo na Japonskem, želijo pa osvojiti tudi avstralski in kanadski trg. »V vsaki državi, v katero pridemo, moramo naše produkte registrirati. Procesi včasih trajajo šest mesecev, eno ali celo več let. To pomeni, da so naročniki naših produktov zelo zahtevni, ker želijo preveriti, da izdelki niso nevarni za živali in ljudi,« še pojasni.

V Taninu so pred leti začeli s proizvodnjo kalcijevega butirata, ki skrbi za boljšo resorbcijo hranilnih snovi iz prebavnega traka živali, in monobutyrina. V letošnjem letu intenzivno delajo na proizvodnji vlaknin za prehrano živali in v ta namen bodo uredili sušilnico ter kupili nove mline in stroje za peletiranje. V načrtu je tudi nova oprema za mikrokapsuliranje tanina. »Skozi razvoj in inovativne produkte želimo dati taninom dodano vrednost, ker vidimo v tem prihodnost,« zaključi Mirt, kajti tanini so znani po svojem protimikrobnem delovanju in lahko okrepijo imunski odziv (taninska kislina zavira rast številnih gliv, kvasovk, bakterij in virusov).

V drugem najstarejšem sevniškem podjetju so letos po petdesetih letih zaradi nerentabilnosti ustavili proizvodnjo furfurala. Lesno biomaso, ki so jo uporabljali za furfural, sedaj porabijo za proizvodnjo elektrike, tako da so samooskrbni (višek proizvedene elektrike pa pošiljajo v javno elektro omrežje).

S. R.

#povezujemoposavje