Premier Golob projektu JEK2 izrazil načelno podporo, »a pot do tja je še zelo, zelo dolga«

Petkov obisk predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba v Krškem se je zaključil z javnim posvetom o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v sejni dvorani A Mestne občine Krško. Namen posveta je bil konkretizirati razpravo o ključnih vidikih prihodnje rabe jedrske energije v Sloveniji s fokusom na projektu JEK2.

Sodelujoči za omizjem so bili: predsednik vlade dr. Robert Golob, minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, generalni direktor GEN energije dr. Dejan Paravan, predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer ter nekdanji predsednik uprave NEK Stane Rožman. Kot je uvodoma dejala moderatorka Mojca Drevenšek, so želeli z udeleženci omizja, ključnimi pristojnimi deležniki, čim bolj oprijemljivo predstaviti strateške in postopkovne rešitve, načrte ter način organiziranja in sodelovanja ključnih deležnikov, ki naj pripelje do tega, da se bo projekt JEK2 odvijal, kot se mora – transparentno, odgovorno in učinkovito.

Golob: Pot do povečanja proizvodnje jedrske energije je še zelo, zelo dolga

Premier Golob je poudaril, da glede tega, ali je Slovenija jedrska država in bo to tudi ostala, ni nobene dileme. Po njegovih besedah bo Strategija prostorskega razvoja do leta 2050, ki jo pripravlja njegova vlada in jo bo potrjeval sedanji parlament, v katerem ima koalicija prepričljivo večino, potrjena. »To ni obljuba, ampak dejstvo,« tako Golob, ki je dodal, da ta vlada prvič po letu 2004 vpeljuje možnost, da se tak objekt, kot je JEK2, sploh lahko umesti v prostor, saj o sedanji strategiji to ni bilo možno. »To je ena od tistih okoljskih kljukic, pri kateri se bomo v primeru, če je ne naredimo, prepustili temu, da nas bo nekdo, ki ni ljubitelj jedrske tehnologije, podobno kot pri HE Mokrice, na sodišču z lahkoto zaustavil. Zagotovo si ne smemo pri tako pomembnem objektu, na katerem bo stala celotna oskrba Slovenije z energijo, privoščiti, da ga lahko sredi gradnje ustavimo na kakšni taki banalnosti.« Spomnil je, da je Slovenija od nekdaj prisegala na mešanico virov energije, izkoristili smo hidroenergijo, premog in jedrsko tehnologijo. »Verjamem, da bo jedrska energija ostala še dlje kot samo 20 let, prav tako bomo razvijali druge obnovljive vire,« je dejal in dodal, da ni noben od teh virov konkurenca ostalim. »Potrebujemo vse vire, ker se bo celotna družba zaradi podnebnih sprememb elektrificirala in bodo potrebe po električni energiji bistveno večje od teh, ki jih imamo danes,« je izpostavil ter dodal, da se v Evropi danes bije boj med jedrskimi in nejedrskimi državami z vidika pogleda na energetsko mešanico prihodnosti. Po Golobovih besedah se bo na koncu izkazalo, da je jedrska energija za Evropo skoraj edini zanesljiv vir za bazično energijo in da drugega vira skoraj ne bo imela. Tudi Slovenija je v tej skupini jedrskih držav, je dejal. To ne pomeni, da bodo zavirali razvoj obnovljivih virov energije, ampak si želijo, da imamo čim več virov energije. »Slovenija danes žal nima viška energije kljub dobri mešanici, saj moramo kar nekaj uvoziti, ne samo plina in nafte, ampak tudi elektrike. Torej, povečati moramo lastno proizvodnjo. Naredili bomo vse, da lahko na področju jedrske energije to proizvodnjo povečamo, a pot do tja je še zelo, zelo dolga,« je poudaril predsednik vlade.

»Radikalno bi morali spremeniti pristop, drugače zaključka JEK2 ne bomo dočakali«

»Če sledimo sedanji zakonodaji, bi bil JEK2 dokončan leta 2047. To je realistična časovnica, optimistična pa je 2037,« je povedal. Golob zato meni, da bi morali radikalno spremeniti »pristop«, sicer zaključka projekta JEK2 »ne bomo v resnici nikoli dočakali«. Projekta zato po njegovem mnenju ne bi smeli nadaljevati le v okviru enega samega postopka, sledeč veljavnemu sistemu umeščanja v prostor, ampak da se uporabi alternativni pristop z več tehnološkimi variantami. Kot je pojasnil, bi se morali postopki umeščanja v prostor za JEK2 voditi ločeno, po specialnem zakonu, ki bi bil napisan prav za ta projekt. »Brez tega je škoda sanjati o energetski mešanici. Narediti moramo konkretne korake, če želimo, da se nam na bistveno večjem nivoju ne ponovijo HE Mokrice,« je dejal Golob. Rešitev vidi v pisanju zakonov, ki bodo namenjeni izključno določenim projektom. Tak primer je zakon o obnovljivih virih energije, ki ga je pred kratkim pripravilo Ministrstvo za okolje, energijo in podnebje. »Mislim, da bomo morali to vajo ponoviti tudi na področju jedrske tehnologije,« je poudaril premier, ki je s tem tudi izrazil načelno podporo projektu JEK2.

Levičar bo kot državni sekretar v Golobovem kabinetu koordinator projekta JEK2

Vlada bo sicer do 1. avgusta po Golobovih besedah sprejela načelno odločitev o izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Poslovni direktor GEN energije mag. Danijel Levičar pa bo po napovedih predsednika vlade kot državni sekretar v njegovem kabinetu 1. avgusta prevzel delo koordinatorja projekta. »S 1. avgustom bomo sprožili tiste postopke, ki jih mora sprožiti vlada, prav tako bo vzporedno s tem svoje korake pripravljalo vodstvo GEN energije. Ključno je, da delamo skupaj. Ne bomo obljubljali stvari, ki so določene za 18 mesecev, ampak bomo delali korake, ki so na časovnici jasni. Je pa pot dolga in šli bomo po njej na pravi način, da bomo imeli odprto pot in bomo čim bolj učinkoviti,« je dejal Golob, ki je sicer za uresničitev prvih konkretnih korakov pri projektu JEK 2 napovedal 18-mesečni rok.

Rožman: NEK je odlična štartna osnova za razpravo o JEK2

Dolgoletni predsednik uprave NEK Rožman je izjavil, da je NEK zagotovo odlična popotnica za nadaljevanje jedrskega programa v Sloveniji oz. dolgoročno rabo jedrske energije. Rezultati, ki jih je skozi desetletja NEK dosegala in jih tudi še danes, so ključni dejavnik pri oblikovanju javnega mnenja, zagotavljanju stabilne oskrbe v Sloveniji danes, v naporih za razogljičenje podnebja in zavez, ki jih imamo do teh vprašanj. »NEK je zagotovo odlična predpostavka, da Slovenija nadaljuje z jedrskim programom resnično dolgoročno in da se za to dokončno opredeli. S pridobljenim okoljevarstvenim soglasjem je ta dolgoročnost že dosežena za naslednjih 20 let, vendar to ne bi smela biti dokončna obratovalna doba oz. dokončna izraba jedrske energije v Sloveniji,« je poudaril Rožman in dodal, da je ne nazadnje NEK danes vzor ne samo za primerljive objekte v bližnji okolici, ampak je vzor v evropskem prostoru, zgled, kako je treba tak objekt voditi, ga sproti modernizirati, zagotavljati vsakodnevno skrb, da resnično daje tiste rezultate, ki jih NEK daje danes. »NEK s temi lastnostmi je odlična štartna osnova za diskusijo, kako naprej, oz. za razpravo o JEK2,« je dejal.

»Smo na točki, ko moramo reči da ali ne za JEK2«

Rožman si želi formalno izraženo politično odločitev, da gredo vsi deležniki v smer realizacije JEK2, je navedel. »Ta formalna odločitev lahko pomeni tudi politično poenotenje v slovenskem prostoru, da vsi podpiramo ta projekt, istočasno je lahko tudi signal in poziv, da je to visoka prioriteta ter da vsi deležniki delujejo v skladu s to usmeritvijo,« je poudaril in naštel, da je lahko to v obliki resolucije DZ, uredbe vlade ali kakšne druge jasno izražene politične namere. Po njegovih besedah bi si tudi želeli, da projekt dobi konkretno koordinacijo z jasno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostmi, obenem pa tudi jasno organizacijsko strukturo na vseh ravneh v podporo JEK2, tudi o tem, kdo je investitor. Umeščanje v prostor bi se moralo po njegovem prepričanju začeti še letos, tudi presoja vplivov na okolje, pri GEN energiji pa bi se morala oblikovati posebna ekipa za projekt. »Smo na točki, ko moramo reči da ali ne za JEK2. Če rečemo da, ni več poti nazaj, ampak je samo akcija, odgovornost, trdo delo in odvijanje projekta,« je poudaril.

Paravan: GEN energija nove jedrske elektrarne ne more financirati sama

Po navedbah generalnega direktorja GEN energije Paravana so s projektom JEK2 v skupini GEN začeli leta 2005, pri čemer je bilo v teh 18 letih narejenih veliko študij in pripravljalnih del, »je pa definitivno, da projekt JEK2 ni bil deležen takšne pozornosti, kot je danes. Upam si celo trditi, da je bil deležen premajhne pozornosti. Danes je ta bistveno večja, sam to povezujem z energetsko krizo, saj se danes vsi bistveno bolj zavedamo, kaj pomeni biti brez energije, kar me po eni strani veseli, po drugi pa je treba biti realen in potrpežljiv, saj ne moremo imeti tega projekta že kar jutri tukaj.« Omenil je, da so pred dvema letoma dobili energetsko dovoljenje za blok velikosti 1100 MW in tudi vložili prvo pobudo za začetek umeščanja v prostor. V vmesnem času in z dodatnimi analizami so spoznali, da ta usmeritev izključno na blok velikosti 1100 MW ni najbolj modra, ker so se okoliščine po svetu precej spremenile. Podjetij, ki bi lahko gradila tovrsten objekt, je namreč zelo malo, Rusija in Kitajska, ki aktivno gradita jedrske elektrarne, pa zaradi geopolitičnih razmer trenutno nista na voljo za sodelovanje. »Posledično imamo samo tri ponudnike takšnih reaktorjev. Če k temu dodamo še to, da želimo graditi reaktor, ki ima referenčni objekt takšne velikosti, ostanemo zgolj pri enem, kar seveda ni dobra popotnica za pogajanja. Po drugi strani se je z energetsko krizo močno povečal interes po soinvestitorstvu v tem projektu tako na domačih tleh s strani industrije kot iz tujine. To odpira nove možnosti, na kak način projekt zasnovati,« je še povedal Paravan. Po počitnicah bodo začeli tudi javno in argumentirano razpravo z deležniki, je pa ob tem jasno dejal, da GEN energija nove jedrske elektrarne ne more financirati sama, zato je odprta za soinvestitorstvo. Obsežna študija za pripravo finančne konstrukcije in poslovnih modelov glede na moč reaktorja bo končana do konca leta 2024, vzporedno s tem bodo tudi nadaljevali dialog z dobavitelji, da bodo lahko postopek umeščanja v prostor začeli z razponom moči novega objekta do 1600 MW.

Minister Kumer: NEPN je odločno predvidel rabo jedrske energije

Minister Kumer je napovedal, da bodo v nadgrajeni Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) – osnutek naj bi sprejeli do konca tega meseca, končno verzijo pa junija 2024 – še bolj jasno, odločno in širše kot v sedanjem iz leta 2020 zapisali dolgoročno rabo jedrske energije, ne bodo pa se omejili samo na drugi blok, kot je navedel, ampak tudi na širšo rabo jedrske energije. V kratkem bo v Državnem zboru sprejeta tudi Strategija prostorskega razvoja do leta 2050. »S tem bo imela Slovenija vzpostavljene vse strateške dokumente za dolgoročno rabo jedrske energije, naj bo to drugi blok ali mogoče še kaj več,« je dodal Kumer. V omenjeni prostorski strategiji – trenutno veljavna je iz leta 2004, ki še ne govori o tem, da bi Slovenija lahko imela drugi blok jedrske elektrarne, ampak samo o obstoječi elektrarni, ki jo je treba vzdrževati in podaljševati njeno obratovanje – bo po pojasnilih njegovega ministrskega kolega Brežana v nasprotju s sedanjo zapisano tudi nadaljevanje rabe jedrske energije, tudi z možnostjo umestitve druge jedrske elektrarne, pri čemer pa nista opredeljeni ne tehnologija ne natančna lokacija. »Tako NEPN kot strategija sta podlaga za nadaljevanje postopkov, da Slovenija ostane jedrska država,« je še povedal Brežan in dodal, da če se bodo glede umeščanja projekta JEK2 v prostor odločili za poseben zakon, ki lahko pripelje do umeščanja v prostor, sta na voljo dve alternativi – ali umeščanje v prostor preko državnega prostorskega načrta ali preko posebnega zakona in o tem bo treba po njegovem sprejeti tudi odločitev.

Pfeifer: Kako naj bi se gradili jedrski objekti, bomo lahko pokazali z gradnjo skladišča za NSRAO

Po besedah predsednika uprave Pfeiferja NEK varno obratuje od zadnjega remonta, od novembra 2022, na polni moči, stabilno, z dobrim izkoristkom. Na elektrarni se dogajajo nekatere netipične aktivnosti, in sicer trenutno iz jedrskega bazena prenašajo gorivo v suho skladiščenje, pri čemer gre za zadnjo aktivnost v projektu nadgradnje varnosti, prav tako se izvaja temeljit tematski pregled na področju požarne varnosti, kot zahteva Uprava RS za jedrsko varnost, ki je dobila smernice iz evropske direktive, delajo pa tudi na prehodu v dolgoročno obratovanje, v naslednjih mesecih bo potekala sanacija betona kot priprava za dolgoročno obratovanje. Za le-to so si zastavili štiri cilje, in sicer čezmejno presojo vplivov na okolje za podaljšanje življenjske dobe, pri čemer je pravnomočnost okoljevarstvenega soglasja pridobljena, kar pomeni 20-letno nadaljnje delovanje NEK; izvaja se periodični varnostni pregled, ki je potreben za elektrarno vsakih deset let in ga nameravajo končati v tem letu; zaključujejo desetletni program nadgradnje varnosti; kot četrta točka pa je odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, pri čemer po Pfeiferjevih besedah niso uspešni, zato bo na tem poudarek v naslednjih letih. »Kako naj bi se gradili jedrski objekti, bomo lahko pokazali z gradnjo skladišča za nizke in srednje radioaktivne odpadke, ali se to da ali ne. V NEK smo dokazali, da se da, saj smo zgradili skladišče za iztrošene gorivne elemente, ki je že v uporabi,« je še povedal.

Župan Kerin pričakuje, da so kot lokalna skupnost aktivni partner v projektu JEK2

Na začetku posveta je spregovoril gostitelj, župan Mestne občine Krško Janez Kerin, ki je dejal, da je posvet pomemben zato, ker bosta umestitev JEK2 v ta prostor in sama izgradnja objekta vplivala na življenje občank in občanov, predvsem pa bo vpliv čutiti pri razvoju občine. »Ravno to je razlog, da od začetka svojega mandata zagovarjam aktivno vlogo občine pri tem projektu. Želimo namreč biti partnerji v celotnem procesu od osnove do izgradnje in začetka delovanja, saj bomo tudi najbolj čutili posledice izvedbe tega projekta,« je poudaril Kerin ter pri tem izpostavil odlično sodelovanje s predstavniki GEN energije in NEK, ki se izkazuje tako na strateški kot operativni ravni pri pripravi projektov za državni prostorski načrt. Navedel je še, da mestna občina Krško, občanke in občani podpirajo umestitev JEK2 na njihovem območju ter se zavedajo razsežnosti projekta, tako pozitivnih kot negativnih, in tega, da je izvedba projekta tek na dolge proge, samo obratovanje JEK2 pa tako rekoč maraton. Obenem se zavedajo pomena jedrske energije za prihodnost celotne Slovenije. »Ravno zato želimo posebej izpostaviti, da pričakujemo, da smo kot lokalna skupnost aktivni partner v projektu ter da smo vključeni in obveščeni o postopkih in procesih, ki se nanašajo na JEK2. Poleg tega si želimo sodelovati v meddržavni komisiji, katere sestava se je, kot sem obveščen, revitalizirala v teh mesecih. Tudi preko delovanja te komisije želimo biti informirani, sodelovati, in če je potrebno, tudi nuditi vso potrebno podporo. Po več desetletjih sobivanja z NEK imamo znanje in izkušnje na tem področju. Zato smo trdno prepričani, da je ključnega pomena, da je v tej komisiji tudi predstavnik lokalne skupnosti, saj bomo le tako lahko prispevali svoje mnenje, izkušnje in znanje ter bo tako zagotovljen ustrezen pretok in formacij med vsemi deležniki. Tovrstni javni posveti in udeležba najvišjih državnih predstavnikov nam dajejo signal, da razmišljamo prav in v pravo smer. Le skupaj bomo ustvarili uspešno prihodnost ne le za našo skupnost, ampak tudi za celotno Slovenijo in vsi skupaj prispevali k trajnostnemu razvoju,« je še povedal Kerin.

Javnega posveta so se udeležili tudi posavski poslanci, direktorji, predstavniki gospodarstva in lokalne skupnosti, znanstveno-izobraževalnih organizacij ter medijev. Premier Golob ter oba ministra Kumer in Brežan so se pred posvetom sestali tudi z vodstvom NEK ter poslovodstvom družbe GEN energija.

R. R.

#povezujemoposavje