Časopis za pokrajino Posavje
27.01.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Ribe so ju združile na skupni življenjski in poslovni poti

Objavljeno: Nedelja, 27.12.2020    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
Ribogojnica na Blanci (4)

Suzana in Damjan Wallner

Voda potoka Blanščica, ki izvira izpod Bohorja, je v svojem zgornjem toku ustvarila večje število prekrasnih slapov, v njenem umirjenem spodnjem delu pa je družina Pavlič pred tremi desetletji uredila manjšo ribogojnico za vzrejo potočne in navadne postrvi (šarenke). Naslednika družinske tradicije, Suzana in Damjan Wallner, sta ribogojstvo povezala s kulinariko.

Ribogojnica na Blanci (2)

Pretočna ribogojnica z vzrejnimi bazeni v kaskadah

»Gre za več kot tridesetletno tradicijo ribogojstva mojih staršev, marsikomu znano pod imenom Ribogojstvo Pavlič. Vrsto let je bila ribogojnica, s katero je začel moj oče Darko, dopolnilna dejavnost na kmetiji, pred nekaj leti pa smo se odločili za preimenovanje in razširitev v podjetje z imenom Akval,« pojasnjuje Suzana Pavlič, ki je po poroki z Damjanom Wallnerjem spremenila priimek in skupaj z možem sta tudi prevzela vodenje družinskega podjetja. »Ribe so naju povezale,« pove Damjan z nasmeškom na obrazu in obudi spomin na prvo srečanje ter poroko. »V restavraciji, kjer sem delal, sem moral opraviti prevzem rib, ki jih je Suzana pripeljala v Ljubljano. Prvi stik je bil prijeten in prav tako vsi naslednji, potem je prvemu povabilu na zmenek sledilo še nekaj povabil, v letošnjem februarju pa sva se poročila. Imela sva pravo ledeno pravljico, v slogu ledu in vrtnic,« se spominja in nadaljuje, da sta v iskanju skupne življenjske in poslovne poti začela povezovati gojenje rib s kulinariko. »Našla sva skupno točko med ribami in gostinstvom pod sloganom Okusi razliko. To pomeni, da je razlika v ribah iz naše ribogojnice in v kulinarični ponudbi, v kateri želimo kakovosti dodati še izvirnost in domačnost,« pojasni Damjan, ki je prevzel vodenje Akvala d.o.o.

RIBOGOJNICA, RIBARNICA IN RIBOMAT

Ribogojnica na Blanci (18)

Ribe v ribogojnici je treba hraniti.

»Ribe vzrejamo sami od iker dalje. Vzgajamo šarenko, ki je najbolj prilagodljiva, ter potočno postrv, ki pa že potrebuje zahtevnejše pogoje glede temperature vode,« pripoveduje Suzana in doda, da na leto vzgojijo okoli 10 ton rib za prodajo. Svojim strankam zagotavljajo ročno čiščene in filirane postrvi, ki jih pripravljajo sproti za vsako posamezno naročilo, hkrati pa skrbijo za svežino, čistočo in estetski videz postrvi. Svojo ponudbo nadgrajujejo še z dimljenim namazom iz postrvi in dimljeno postrvjo (za oba proizvoda so že drugo leto zapored dobili srebrno in zlato priznanje Slovenske kakovosti ter certifikat Kolektivna blagovna znamka (KBZ) občine Sevnica – Sevnica Premium).

Ribarnica Sevnica (34)

V ribarnici so ribe vedno sveže pripravljene.

Za ribogojnico, kjer poteka vzreja od iker do konzumnih rib, še vedno skrbi Suzanin oče, ki z dolgoletnimi izkušnjami zagotavlja optimalne pogoje za ribji živelj. Za ribarnico v Sevnici, ki je odprta ob sobotah dopoldan, in ribomat na videmski tržnici, ki je na voljo strankam 24 ur na dan, skrbi Suzanina mati, vendar jima pri delu pomagajo tudi ostali družinski člani. »Ribarnico in ribomat so prebivalci zelo lepo sprejeli, občutek imamo, da z veseljem podpirajo lokalno pridelano hrano. Naše ribe so vedno sveže, nikoli jih ne zamrznemo. Za prodajo jih vedno pripravimo v večeru ali pa jutru pred odhodom v ribarnico, kjer imamo že nekaj stalnih kupcev. To nas veseli in utrjuje v spoznanju, da se bomo še naprej trudili delati dobro,« predstavi pot od ribogojca do kupca Suzana, ki se rada spominja tudi ribiških dogodivščin, ki jih je kot majhna deklica preživela z očetom ob Savi pri lovljenju rib. »Odraščala sem v okolju, ki mi je ponudilo možnost, da sem opazovala ribiče pri lovljenju rib in pri pripravi jedi, tako da se zdi, da je pot, po kateri stopam skupaj z možem, začrtana že zelo dolgo,« se nasmehne in z veseljem predstavi delovanje ribogojnice. »Naša ribogojnica na vodotoku Blanščice je pretočna ribogojnica. Tu gre za dva vzdolžna betonska kanala oz. osem vzrejnih bazenov, ki so v kaskadah, pri čemer se voda ob padcu iz enega bazena v drugega prezrači in obogati s kisikom. Voda je čista in tekoča in se večkrat dnevno zamenja vzdolž vzrejnega kanala, s čimer zagotavljamo zadostno količino kisika ter optimalen življenjski prostor za ribe. V vročih poletnih mesecih nas v ribogojnici spremljajo tudi visoke temperature vode, zato smo primorani še dodatno prezračevati vodo, da dosegamo optimalne pogoje za vzrejo postrvi,« teče opis delovanja ribogojnice in ob njenem ogledu sta prijazna in zgovorna gostitelja prikazala še hranjenje rib ter povedala, da ko temperatura vode pade pod štiri stopinje Celzija, rib ni potrebno hraniti, saj se ribam metabolizem upočasni in jih ne hranijo več.

Ribarnica Sevnica (25)

V ponudbi je tudi dimljena postrv.

Poleg vzreje in prodaje rib je obvezen del tudi skrb za čiste bazene v ribogojnici in temu delu se posvečajo poleti. Takrat vse bazene prebelijo, razkužijo in nato so 14 dni brez vode, da se stene in dno lepo osušijo. Ko se v temeljito očiščene bazene vrne voda, se vanje vrnejo tudi ribe. Manjša čiščenja potekajo večkrat na leto oziroma je bazene potrebno očistiti po vsakem večjem deževju, medtem ko se listje, ki pada z dreves v bližini, čisti vsakodnevno (v jeseni tudi po dvakrat ali trikrat na dan).

MED NAČRTI NI ŠIRITVE RIBOGOJNICE

»Nimamo želje po širitvi ribogojnice, da bi to postala masovna proizvodnja, ampak si želimo še naprej lokalno prebivalstvo oskrbovati s kakovostnimi in svežimi ribami ter ribjimi proizvodi,« se sogovornika dotakneta načrtov. »Ribe, ki imajo dovolj prostora za gibanje, imajo lepe in zdrave plavuti, so lepega videza. Urejen življenjski prostor zmanjšuje tudi razvoj morebitnih bolezni, zato ne pretiravamo s preveliko količino rib v bazenih. Če se ribe v vodi dobro počutijo, je tudi sam produkt boljši – riba nima okusa po mulju, ima čvrsto telo in tako naprej,« pojasnjujeta mlada podjetnika. »Seveda je možnost, da bi šli v gradnjo zaprtega ali polzaprtega sistema ribogojnice, vendar bi to povečalo stroške same proizvodnje, potrebovali bi dodatno delovno silo, tako da zaenkrat ostajamo na obsegu, kot ga imamo, ker, kot sem že rekla, delamo na kakovosti,« doda Suzana, ki je zaključila gradbeno fakulteto, smer vodarstvo, diplomirala pa je iz projektiranja ribogojnic. V času študija je obiskala tudi nekaj evropskih mest ter se seznanila z delovanjem ribogojnic po zaprtem sistemu, a po videnem je najbolj naklonjena pretočnim ribogojnicam. »Dokler imamo še dovolj vode, je to najboljša izbira,« pove in nadaljuje, da so ribogojnice v Sloveniji zgrajene predvsem pri izvirskih vodah, vendar so le-te lahko revne s kisikom, zato jih je potrebno prezračevati. Eden boljših načinov za prezračevanje vode v pravokotnih vzrejnih bazenih je s pomočjo kaskad oziroma prelivanj, ki ga omogoča padec terena.

Damjan, ki je diplomiral iz gostinstva in turizma, nabiral delovne izkušnje v Avstriji in Italiji, vidi nove priložnosti v vzpostavitvi sistema kuhinj, ki bi lahko z lastno kuharsko ekipo brez zapletov postregle do 500 gostov. Vodi tudi različne kuharske tečaje ter kuharske delavnice. »Prihodnost vidimo v kulinarični ponudbi, ker imamo znanje in ekipo. Seveda bodo imeli ribe v novi zgodbi posebno in pomembno mesto, s čimer bomo ohranjali in nadaljevali z ribiškim delom družinske tradicije z dobrimi referencami. Morda bomo zmanjšali količino proizvodnje rib za prodajo in bomo vzgajali ribe samo za lastne potrebe,« doda sogovornik, ki z lokalnimi posavskimi ponudniki uspešno razvija nov produkt, imenovan Rajhenburger, poleg tega pa se želijo preko različnih delavnic približati tudi otrokom in jih navdušiti za ribje jedi. »Trenutno stanje zaradi širjenja koronavirusa nas je pri uresničevanju načrtov malo zaustavilo, a takoj ko bo možno, nadaljujemo z delom,« se odvija pogovor.

»Ribe so pomemben del človeške prehrane. Naši predniki so ribe lovili in z njimi bogatili svoj skromen jedilnik, danes jih lahko pripravimo na različne načine, jih pečemo na žaru, cvremo, dušimo, kuhamo, konzerviramo … Ribe so zdrav obrok,« zaključita pogovor Suzana in Damjan Wallner ter zaželita srečno in predvsem zdravo novo leto.

Smilja Radi

Članek je bil objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 23. decembra 2020.

#povezujemoposavje

 
« Nazaj na seznam