Časopis za pokrajino Posavje
9.07.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

S poskusi ugotavljajo, kako bi povečali pridelavo soje

Objavljeno: Četrtek, 28.05.2020    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
projekt_eip_poskusi_na_soji_njiva_grubic (36)

Poskusni posevki soje se nahajajo na njivi kmeta Mirana Grubiča pri brežiškem pokopališču.

V sredo popoldne so na njivi v lasti Mirana Grubiča iz Brežic, ki se nahaja pri brežiškem pokopališču, pripravili delavnico za kmete z demonstracijskim ogledom poskusov v okviru projekta EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba. S tem želijo preveriti možnosti za tehnološki napredek v pridelavi in ureditev statusa pri prodaji gensko nespremenjene soje na trgu, ki bo vsaj na nivoju sosednjih držav.

projekt_eip_poskusi_na_soji_njiva_grubic (29)

Mateja Strgulec

Po besedah strokovne in tehnične sodelavke na projektu Mateje Strgulec s KGZS Zavoda Novo mesto, ki dela kot svetovalka za poljedelstvo, zavod v tem projektu sodeluje kot povezovalni člen med raziskovalnimi institucijami in kmetijami, pri čemer želijo razrešiti nekatere tehnološke probleme. »V tem primeru se srečujemo in želimo razrešiti vprašanje pridelave soje. Le-ta v naših krajih ni ravno tradicionalna poljščina, a je potreba po pridelavi te kulture precejšnja, tako za dvig rodovitnosti tal kot tudi prehrano živali,« je pojasnila in nadaljevala, da jim kmetje zastavljajo razna tehnološka vprašanja, kot npr. katero sorto soje izbrati, kakšna naj bo medvrstna razdalja pri sejanju, ali je treba seme dodatno inokulirati z dušičnimi bakterijami ali zadošča že tovarniška inokulacija, pa tudi vprašanja glede ekonomike pridelave in prodaje soje ter ne nazadnje tudi uporabe soje kot beljakovinske rastline pri krmljenju živali. V veliko zadovoljstvo jim je, kot je še dejala, da lahko sodelujejo z raziskovalnimi institucijami, kot sta Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ter Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Univerze v Ljubljani. »S temi raziskavami želimo izboljšati kvaliteto kmetovanja tako na dolenjskih kot posavskih kmetijah in tudi širše v Sloveniji,« je poudarila in dodala, da pričakujejo tudi, da bodo preko tega projekta prišli do zaključkov, ali in kako je možno pridelati ekološko sojo.
projekt_eip_poskusi_na_soji_njiva_grubic (21)

Asist. dr. Marko Flajšman

V projekt sta sicer vključeni dve kmetiji, poleg kmetije Grubič še kmetija Kure iz Bele krajine, pri čemer gre za dve povsem različni kmetiji – na eni strani intenzivna poljedelska pridelava soje, na drugi pa živinorejska, manj intenzivna pridelava soje. Po prvem letu od začetka poskusov je interes med pridelovalci soje precejšen, je še izpostavila.

Asist. dr. Marko Flajšman z Biotehniške fakultete je izjavil, da z vidika agrotehnike preučujejo dva aspekta – bakterijsko inokulacijo in medvrstno razdaljo. Soja je metuljnica in lahko vzpostavi simbiotski odnos z vrstno specifičnimi nitrifikacijskimi bakterijami. Te se oblikujejo v koreninskih gomoljčkih (nodulih), v katerih se kopiči dušik iz zraka, ki ga deloma porabi rastlina gostiteljica, deloma pa ostane v tleh kot zaloga dušika za naslednjo kulturo.
projekt_eip_poskusi_na_soji_njiva_grubic (17)

Miran Grubič

»V praksi se pojavlja kar nekaj težav, npr. če so tla prekisla, trda, zbita, zastaja voda in je preveč gnojeno z dušikom, se nodulacija ne vzpostavi. Posledično se pri setvi uporabi različne inokulante. V sklopu tega projekta testiramo poleg tovarniško inokuliranega semena še dva inokulanta iz Srbije in Hrvaške, ki ju sveža dodamo na sojino seme in spremljamo učinek na rast in seveda končni pridelek,« je pojasnil in dodal, da je drugi vidik medvrstna razdalja v povezavi s sorto, pri čemer vemo, da se sorte med sabo ne razlikujejo samo po ranosti oz. času dozorevanja, ampak tudi po načinu rasti oz. habitusu. Lani so na Grubičevi njivi pri Intermarketu tako že testirali tri medvrstne razdalje na 12,5 cm, 25 cm in 37,5 cm setve ter ugotovili, da je za testirano sorto ES Mentor najprimernejša za setev najbolj ozka medvrstna razdalja.

Kot je povedal kmet Miran Grubič, njihova kmetija predstavlja tipično poljedelsko kmetijo z intenzivno pridelavo. Sojo pridelujejo v kolobarju s koruzo za zrnje, oljno ogrščico in pšenico. Celotna pridelava poteka na 36 ha njiv, na več lokacijah. Projektu so se pridružili z namenom, da bi izboljšali ekonomsko stanje na kmetiji glede pridelave stročnic, kajti delež pridelave soje se je v zadnjih letih možno zmanjšal zaradi neurejenega odkupa in nizkih odkupnih cen. »Lanski pridelek je bil nekaj čez 3 tone, a so nam ga poljske vrane zdesetkale, tako da smo morali naknadno sejati in izvesti poskuse,« je razložil Grubič in še omenil, da je vse, kar pridelajo na kmetiji, namenjeno za trg.

Delavnice se je med drugim udeležil tudi dr. Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki se ukvarja z možnostjo uporabe soje v prehrani prežvekovalcev in možnostmi za toplotno obdelavo soje na kmetijah, namesto vodje projekta mag. Manfreda Jakopa z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pa je v Brežice prišla njegova sodelavka Urška Lisec, ki je prav tako nagovorila navzoče.

R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam