Slovenskim sadjarjem pomoč EU v višini skoraj 3 milijone evrov zaradi lanske pozebe

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je 23. maja pri Treh lučkah na Sremiču srečala z evropskim komisarjem za kmetijstvo in razvoj podeželja Christophom Hansnom, ki je bil na obisku v Sloveniji, obiskala sta tudi biodinamično kmetijo Černelič v Dečnem selu in sadjarsko kmetijo Šušterič na Piršenbregu.

Sredstva EU bodo sadjarji, ki so utrpeli škodo, prejeli do konca leta

Ena od osrednjih tem njunega pogovora je bilo izplačilo nujne finančne pomoči kmetom zaradi pozebe v letu 2024. Evropska komisija bo Sloveniji za ta namen zagotovila 2,9 milijona evrov. Ministrica Čalušić je izjavila, da je Evropska komisija zagotovila finančno podporo zaradi naravnih nesreč, natančneje pozebe v lanskem letu na področju sadjarstva. Po njenem je pomoč izjemno pomembna za slovenske pridelovalce, saj so v zadnjih nekaj letih utrpeli kar nekaj vsakoletnih škod zaradi podnebnih izzivov. Zato se je še enkrat zahvalila za podporo. »Prejeta finančna pomoč je v znesku 2,9 milijona evrov in v letošnjem letu bo pripravljena tudi nacionalna zakonska podlaga, tako da bo do konca leta Slovenija poskrbela, da bodo vsa sredstva prispela do tistih, ki so utrpeli škodo na področju sadjarstva,« je povedala Čalušić.

Poklic kmetovalca narediti privlačnejši za mlade

Po besedah evropskega komisarja Hansna je Slovenija 16. na njegovem seznamu obiskovanja članic EU v prvem letu mandata. Kot je izpostavil, mora Evropa poskrbeti za to, da pride v kmetijstvu do menjave generacij, pa tudi za to, da bodo naredili poklic kmetovalca privlačnejši za mlade, prav tako je to pomembno tudi z vidika zagotavljanja večje prehranske varnosti. »Kot je že ministrica povedala, ne prihajam praznih rok, ampak s potrjeno pomočjo v višini 2,9 milijona evrov. To je nadomestilo, ki bo izplačano tistim kmetom, ki so utrpeli največjo škodo zaradi lanske pozebe, predvsem gre za sadjarje, in to je pravzaprav solidarnost v akciji,« je poudaril evropski komisar, ki je tudi omenil, da sta se v pogovorih z ministrico dotaknila tudi poenostavitev in predloga, ki ga je predstavil pred kratkim in na katerega sta močno vplivali tudi Slovenija in Hrvaška, ki sta s svojim ’inputom’ vplivali tudi na to, da se je med prejemnike podpore vključilo tudi male kmete, ekološke kmete in čebelarje, pri čemer je prepričan, da bo zlasti slednjega Slovenija zelo vesela. Prav tako omogočajo državam članicam, da se bolje pripravijo na tveganja in da z njimi bolje upravljajo. Dajejo jim orodje, da bodo lahko namenile do 3 % za skupno kmetijsko politiko za nadomestila v primeru bolezni živali ali naravnih nesreč. Hansen je še omenil, da so na ravni držav članic predvideli tudi prihranek v višini 210 milijonov evrov letno, kar morata potrditi še Evropski svet in Evropski parlament. Izrazil je upanje, da bodo kmetje lahko izkoristili možnosti oz. prihranke že v začetku naslednjega leta. 

Pozeba je prizadela 1207 kmetov v 107 občinah na več kot 4400 hektarjih kmetijskih površin. Evropska podpora bo pomagala tistim, ki so utrpeli od 30 % do 79 % škode. Za najhuje prizadete pa bodo zagotovljena dodatna sredstva iz državne proračunske rezerve (vir: MKGP).

Nato sta komisar in ministrica odgovorila še na nekaj novinarskih vprašanj, med drugim tudi, kaj bo izglasovanje carin na ruska gnojila s strani Evropskega parlamenta pomenilo za slovenske in evropske kmete. Evropski komisar je pojasnil, da se bodo v prihodnosti carine postopno zvišale, s tem pa želijo dati priložnost domači proizvodnji, »tudi zato, da na nek način zapremo ta krogotok hranil na kmetiji«, pri čemer ima v mislih predvsem živinorejo. Ministrica ga je dopolnila, da bodo v primeru, če se bo pokazalo, da bo zaradi tega prihajalo do motenj in težav slovenskih pridelovalcev pri pridobivanju gnojil, nudili vso podporo »in pristojni organi v tem trenutku opravljajo svoje delo na način, da spremljajo dogajanje, kakšne so možnosti in alternative uvoza«.

Kmetijska ministrica Čalušić in evropski komisar Hansen sta sicer govorila tudi o prihodnosti Skupne kmetijske politike (SKP). Ministrica se je zavzela za stabilno in predvidljivo evropsko kmetijsko politiko tudi v prihodnje, vključno s potrebnim financiranjem. Pozdravila je predlog Evropske komisije za poenostavitve na področju SKP, hkrati pa je komisarja pozvala k poenostavitvi Uredbe o deforestaciji, da bi zmanjšali adaministrativna bremena za evropske kmete in lastnike gozdov.

Evropski komisar in ministrica na obisku dveh kmetij v brežiški občini

V nadaljevanju dneva sta se Hansen in Čalušić odpravila najprej na obisk biodinamične kmetije Černelič v Dečnem selu, kjer jima je Zvone Černelič predstavil svojo dejavnost, uspehe in prednosti takšne predelave. Njegova želja je, da slovensko kmetijstvo postane ekološko. Obisk v Posavju sta zaključila na sadjarski kmetiji Vilja Globoko, kjer imajo po navedbah Vojka Šušteriča okrog 90 % sadovnjakov pokritih s protitočnimi mrežami, pred pozebo pa sadovnjake ščitijo z oroševanjem.

Hansen se je še isti dan srečal s predstavniki KGZS, nevladnih organizacij in drugih deležnikov v kmetijstvu, naslednji dan pa se je udeležil tudi slovenskega čebelarskega praznika in obeležitve 8. svetovnega dneva čebel.

R. R., foto: R. R. in MKGP

#povezujemoposavje