Stane Habinc, Acryform: Zaposleni niso le številke, so srce podjetja

Stane Habinc, direktor Acryform Blanca

BLANCA – Priznanje za gazelo dolenjsko-posavske regije 2025 je prejelo podjetje Acryform. Nagrado, ki jo družba Dnevnik s partnerji podeljuje najhitreje rastočim uspešnim podjetjem, je prevzel direktor Stane Habinc, ki je v pogovoru za naš časopis povzel razvoj podjetja, danes enega izmed treh največjih dobaviteljev akrilnih oken za počitniška vozila v Evropi.

Kako bi na kratko opisali razvoj podjetja od začetkov do današnje vloge v evropskem prostoru?
Prvo okno je bilo izdelano leta 1976 pod okriljem takratnega IMV-ja na lokaciji zdajšnjega podjetja Plastoform v Šmarjeti, kjer se je poleg termoformiranja oken za Adrio Caravan tudi vakuumiralo izdelke iz ABS-materiala. Ravno letos je 30 let, odkar je ustanovitelj Franc Gregorčič začel svojo uspešno samostojno pot. Skozi leta je podjetje raslo in se razvijalo. Leta 1998 je prišlo do nakupa manjšega obrata na Blanci, leta 2003 pa se je program oken preselil na zdajšnjo lokacijo kot podjetje Plastoform Blanca. Ker je podobnost imen tujim poslovnim partnerjem povzročala kar precej težav, smo v letu 2023 spremenili ime podjetja v Acryform, ki se je hitro prijelo na trgu in nas naredilo bolj prepoznavne. S tehnološkega vidika smo prehodili pomembno pot. Zahtevnost izdelkov je bistveno večja, zato je proizvodnja postala tudi bistveno bolj avtomatizirana. Danes smo specializiran ponudnik akrilnih oken in sorodnih rešitev za rekreacijska vozila, kar nas uvršča med tri glavne evropske proizvajalce.

Pogled na umeščenost podjetja v Kladju nad Blanco

Kateri so bili po vašem mnenju ključni mejniki, ki so omogočili rast in preboj podjetja?
Ključni mejniki našega razvoja so zagotovo povezani s strateškimi investicijami in premišljenimi usmeritvami. Najprej bi izpostavil stalne investicije v tehnologijo in prostore – od avtomatizacije in robotizacije, kjer smo uvedli CNC-stroje in robotske linije, do širitev proizvodno-skladiščnih površin. Največji širitvi v letih 2020 in 2024 sta nam omogočili namestitev dodatne strojne opreme, večje skladiščne kapacitete ter posledično večjo proizvodno zmogljivost ob stabilni kakovosti. Drug pomemben mejnik je bila strateška odločitev usmeritve v izvoz, ki se je izkazala za ključno pri rasti podjetja. Danes več kot 90 odstotkov proizvodnje prodamo v tujino, s čimer smo zmanjšali odvisnost od lokalnega trga in si odprli vrata na globalni ravni.

Pomemben mejnik predstavljajo nadgradnja in modernizacija lastne orodjarne ter tudi postopno uvajanje avtomatizacije/robotizacije, s čimer razbremenjujemo zaposlene najtežjih fizičnih del in hkrati zmanjšujemo možnost za napake. To nam omogoča tudi stabilnejšo kakovost, večjo produktivnost in hitrejše odzivanje na potrebe trga. Posebno prelomnico predstavlja tudi odločitev za razvoj lastnega izdelka – okna s skritim tečajem v izvedbi s plastičnim in aluminijastim okvirjem. Gre za inovacijo z modernim dizajnom, ki smo jo obogatili z vrsto izboljšav, patentirali in zaščitili, kar nam je prineslo dodatno konkurenčno prednost.

Leta 2010 ste se pridružili podjetju, od leta 2019 ga vodite kot direktor.
Ko sem se leta 2010 pridružil podjetju, smo bili še precej manjši in bolj tradicionalno organizirani, z omejeno strojno opremo. Postopno smo začeli graditi razvojno-tehnično ekipo in vlagati v premišljene naložbe. Ko sem prevzel vodenje podjetja, smo še poglabljali partnerske odnose tako z dobavitelji kot kupci. To se je pokazalo kot prava usmeritev, še posebej v času pandemije, saj smo se osredotočili na pravočasne dobave, kakovost izdelkov in nudenje celovitih rešitev. Obenem smo močno razširili razvojno ekipo. Danes pogosto sodelujemo že pri samem razvoju izdelkov kupcev, jim pomagamo iskati najboljše in cenovno optimalne rešitve. Naša prednost je prav v prilagodljivosti, fleksibilnosti in nudenju celovitega servisa.

Kako se kot podjetje spopadate z odvisnostjo od karavaning industrije?
Naša strategija za spopadanje s temi nihanji temelji na nudenju izdelkov tudi za druge panoge, čeprav ti projekti zaenkrat predstavljajo še manjšino našega poslovanja. S tem ko smo globalno usmerjeni in večino prometa ustvarimo z izvozom, že na ta način balansiramo nihanja, saj rast in ohlajanje ne potekata na vseh trgih ob istem času. V primerih ohlajanja branže pa največji vpliv na stabilnost dosežemo z nenehnim pridobivanjem novih kupcev in novih projektov z obstoječimi.

Lani ste ustvarili rekordnih 25 mio evrov prihodkov, letos jih pričakujete nekaj manj. Kaj so glavni razlogi za ta nihanja?
Lanski rekordni prihodki so bili posledica pridobitve novih kupcev, širše palete izdelkov in predvsem prekomerne proizvodnje vozil v karavaning industriji. Letos pričakujemo nekoliko manjši promet, saj gre za normalizacijo trga po obdobju povečanih naročil in zalog. Takšna nihanja so značilna za avtomobilsko in karavaning industrijo ter so močno povezana z globalnim gospodarskim dogajanjem. V času covida je, na primer, prišlo do razcveta, saj so avtodomi in prikolice ponujali varno ter zasebno obliko potovanj. Zdaj se industrija sooča z višjimi cenami vhodnih surovin, carinami, ohlajanjem gospodarstva in negotovostjo na trgu, kar se hitro odraža na prodaji. Kljub temu nam je uspelo ublažiti padec, saj smo tudi letos pridobili nove kupce in uspešno plasirali nove izdelke, kar nam daje dobro izhodišče za naprej.

Katere investicije načrtujete v prihodnje?
V prihodnje načrtujemo tako širitev proizvodno-skladiščnih prostorov kot tudi nadaljnja vlaganja v namensko strojno opremo. Trenutno smo v fazi pridobivanja gradbene dokumentacije za morebitno širitev, kjer pa je ključen izziv potek visokonapetostnega daljnovoda. V sodelovanju z Elektrom Krško smo zato pripravili projekt prestavitve oziroma kabliranja določenega odseka, kar nam bo omogočilo širitev, ko bo to potrebno. Poleg tega načrtujemo tudi širitev prostorov za režijske in komercialne službe. Pri tem je nepogrešljiva podpora lastnikov G4 Group (Franc Gregorčič in sinovi, op. p.), njihov pravočasen nakup zemljišč v okolici, saj je to predpogoj za nadaljnjo rast.

Obenem bomo nadaljevali z vlaganji v tehnološko opremo, digitalizacijo proizvodnje, dodatno robotizacijo in optimizacijo procesov. Naš cilj je imeti optimalne izdelavne procese, še večjo odzivnost in konkurenčnost podjetja. Vsako investicijo presojam skozi dve prizmi: kako bo olajšala delo zaposlenim in kako bo povečala produktivnost ter posledično dvignila konkurenčnost podjetja. Če dosežemo oboje, smo na pravi poti.

V podjetju veliko vlagate v zaposlene in odprto kulturo, kako se to konkretno odraža v praksi?
Naši zaposleni niso le številke, ampak so srce podjetja. Njihove ideje, trud in pripadnost so glavni razlog, da smo danes uspešni, zato je vlaganje v odprto kulturo in zaposlene ključno. V praksi to izgleda tako, da zagotavljamo redna izobraževanja in usposabljanja, s poudarkom na prenosu znanja med oddelki ter medgeneracijskem mentoriranju. Spodbujamo tudi zaposlene, da podajajo predloge za izboljšave prek sistema Prava ideja, kar prispeva k inovativnosti in nenehni rasti podjetja. Poseben poudarek dajemo transparentni in odprti komunikaciji med vodstvom in zaposlenimi – želimo, da se vsak počuti slišanega in vključenega v pomembne odločitve. Ob tem skrbimo tudi za dobre delovne pogoje, ergonomijo ter ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, saj verjamemo, da zadovoljni zaposleni ustvarjajo uspešno podjetje.

Omenili ste sistem Prava ideja za podajanje predlogov za izboljšave; kako se zatem odločate, v katere novosti, inovacije vlagati?
Pri vsakem izboljšanju moramo izhajati iz zaposlenega, ki najbolje pozna postopek in ve, kako si delo olajšati in poenostaviti. Vsak predlog ocenjuje posebna komisija po vnaprej določenih kriterijih, pri čemer upoštevamo vpliv na kakovost, varnost in ergonomijo, prihranek časa ali stroškov, vrednost investicije in amortizacijo, izvedljivost ter potencial za širšo uporabo. Prednost imajo ideje, ki hkrati izboljšajo produkt ali proces in zmanjšajo stroške ali čas dela. Kjer je mogoče, pred uvedbo izvedemo pilotne poskuse, da preverimo učinkovitost. Na ta način združujemo praktično znanje zaposlenih z merljivimi kriteriji, kar zagotavlja, da vlagamo v novosti, ki resnično prinašajo dodano vrednost tako zaposlenim kot podjetju.

Kako ste se lotili ukinjanja tretje izmene in kakšne učinke to prinaša zaposlenim?
Delna ukinitev tretje izmene je bila premišljena in načrtna. Dosegli smo jo s kombinacijo avtomatizacije, dodatne namensko izdelane strojne opreme, prerazporeditvijo dela in prilagoditvijo delovnih urnikov. Nova, zmogljivejša oprema ter povečane kapacitete v prvi in drugi izmeni so omogočile, da smo zmanjšali obseg dela v tretji izmeni. Ta sprememba je zaposlenim prinesla boljše delovne pogoje ter večjo usklajenost med poklicnim in zasebnim življenjem, boljšo varnost in lažje delo, hkrati pa je podjetju omogočila nižje stroške in učinkovitejšo proizvodnjo.

Podjetje se ponaša s certifikatom ISO 9001, načrtujete pa tudi ISO 14000. Kaj to pomeni za vas in kupce?
Načrtovani ISO 14000 bo potrdil našo zavezanost k okoljski odgovornosti, kar je vse pomembnejše za poslovne partnerje, ki cenijo trajnostne in odgovorne prakse. S tem bomo utrdili ugled Acryforma kot okolju prijaznega podjetja. Želimo si biti več kot le dober dobavitelj, prizadevamo si biti odgovorno podjetje, ki skrbi za ljudi in naravo. Certifikati so zato ključni za povečanje konkurenčnosti in zaupanja, saj nam odpirajo vrata do novih sodelovanj.

Na kakšne načine sodelujete z lokalno skupnostjo, večina zaposlenih namreč prihaja iz sevniškega in širšega posavskega prostora?
V Acryformu smo izjemno zavezani sodelovanju z lokalno skupnostjo in se zavedamo, da je naša vloga prispevati k razvoju Posavja. Tako lahko ponosno povem, da večina naših zaposlenih prihaja iz bližnjih krajev, kar ne ustvarja le občutka pripadnosti, ampak tudi krepi našo stabilnost in dolgoročno zvestobo. Trenutno smo tudi odprli razpise za nove sodelavce, saj smo pridobili nove projekte in kupce. Poleg tega podpiramo mlade talente z dodeljevanjem štipendij v občini Sevnica, spodbujamo dodatno izobraževanje med zaposlenimi, kar je del naše širše strategije vlaganja v lokalno skupnost in razvoj prihodnjih strokovnjakov. Aktivno se vključujemo tudi v lokalne projekte in dogodke – na primer na dnevih odprtih vrat gostimo učenke in učence okoliških šol, ki spoznavajo naše podjetje in izdelke, ki potujejo po celem svetu. Dobro sodelujemo tudi z županom in njegovo ekipo, ki nas podpira pri naših prostorskih ter razvojnih potrebah. Danes zaposlujemo 170 ljudi, kar dokazuje, da smo pomemben del lokalne skupnosti ter skupaj rastemo in prispevamo k njenemu razvoju.

Kako osebno vidite regijo Posavje z vidika gospodarstva?
Osebno vidim Posavje kot regijo z ogromno znanja in tradicije. Imamo dober inženirski potencial in stabilno delovno silo, kar je ključno za razvoj. Verjamem, da lahko regija postane še močnejši industrijski center, če bomo še naprej vlagali v ljudi in medsebojno povezovanje. Potencial je velik, še posebej če se bodo nadaljevale investicije v tehnologijo in podporo lokalnim podjetjem.

Kakšna je vaša osebna vizija vodenja podjetja, kaj za vas pomeni biti dober direktor?
Verjamem, da je dober direktor tisti, ki postavi jasno strategijo ter ustvari okolje, v katerem se lahko zaposleni razvijajo in prispevajo svoje ideje. Zame biti direktor pomeni odgovornost do podjetja, zaposlenih in širše skupnosti, pri čemer se vsak dan trudim prisluhniti, povezovati in navdihovati. Zavedam se namreč, da brez zaposlenih ni podjetja, slednje pa raste le, če rastejo tudi ljudje v njem. Moj cilj je, da podjetje raste, zagotavlja visoke standarde kakovosti in hkrati ohranja človečnost.

Ste občan krške občine, delate pa v sevniški. Koliko vam ob službenih obveznostih preostane prostega časa?
Moje življenje je tesno povezano s Posavjem – tukaj sem doma, delam in se tudi večinoma sproščam. Ker delo v podjetju zahteva veliko angažiranosti, službenih poti, si kljub temu prizadevam najti ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Prosti čas je omejen, še posebej kadar službene poti vodijo v oddaljene kraje in vikendi pogosto odpadejo.
Ko imam priložnost, prosti čas najraje preživim z družino in v domačem okolju, ki me vedno znova napolni z energijo. Sproščajo me tudi fizična dela – urejanje vrta, skrb za sadovnjak in vinograd, kar mi pomaga resetirati misli. Poleti se rad osvežim v morju, kjer skupaj z ženo Sergejo nabirava energijo za vsakdanje izzive. Zavedam se, da ohranjanje ravnovesja med delom in prostim časom ni pomembno le za mojo osebno dobrobit, ampak tudi za učinkovitost in kakovost vodenja podjetja.

BOJANA MAVSAR; foto: B. M. in Acryform

(pogovor je bil objavljen v 25. septembra izdanem časopisu Posavski obzornik)

#povezujemoposavje