Tine Ogorevc, direktor podjetja Numip: Vlaganje v ljudi in razvoj ostaja prioriteta

Podjetje Numip že 25 let deluje na področju jedrske in konvencionalne energetike ter farmacije in procesne industrije. Kljub sedežu v Ljubljani še vedno velja za krško podjetje, od septembra 2017 pa ga vodi Tine Ogorevc, ki so mu lastniki minulo jesen zaupali drugi štiriletni mandat direktorja.

V podjetju Numip ste lani obeležili 25 let delovanja. Če se izrazim v športnem žargonu: v kakšni 'formi' ste dočakali ta lep jubilej?
 
Mislim, da kar v izjemni. V mojem prvem mandatu smo si zadali strateško-poslovni načrt in presegli praktično vse zastavljene številke. Prihodke in profitabilnost smo povišali na nivo, kjer si lahko privoščimo vlaganja v področja, ki jih smatramo za zanimiva in perspektivna za nadaljnjo rast podjetja. Predvsem me veseli, da lahko izbiramo bitke, oz. da se imamo možnost odločati kam se usmerjati v prihodnje. Ob tem smo veliko naredili tudi na kompetencah naših zaposlenih oz. na bazi naših sodelavcev.

Naj ob tem dodam, da je treba Numip razumeti praktično kot skupino, saj smo 100-odstotni lastnik hčerinskega podjetja Q Techna, ki se prav tako uspešno razvija. Naše dejavnosti vidimo kot zelo komplementarne in kot skupina lahko na trgu zelo uspešno ponujamo večje in bolj kompleksne pakete storitev.
 
Pravite, da ste v zadnjih petih letih zabeležili uspešen razvoj in rast poslovanja s poudarkom na uravnoteženju dveh programov, jedrske energetike in farmacije. Kakšno je zdaj razmerje med tema dvema področjema?
 
Kot vemo, je Numip nastal iz potrebe po podpori Jedrski elektrarni Krško, torej smo zgodovinsko izhajali iz tega področja. Smo pa z mojim prihodom začeli veliko bolj sistematično delati na področju farmacije, ki je bilo prej bolj obrobno. V tem obdobju nam je uspel precejšen dvig kompetenc in prepoznavnosti na tem trgu, tako v Sloveniji kot širše. V letošnjem letu načrtujemo, da bomo že kar slabo polovico prihodkov ustvarili na področju farmacije, kar je tudi cilj. Dolgoročno želimo razvijati dva uravnotežena programa.

Z izvedbo bolj kompleksnih projektov smo tudi na področju farmacije spoznali, da se je na določenih elementih smiselno razširiti po vrednostni verigi. Tlačne posode za farmacijo so zagotovo eno od področij, na katerih smo videli našo priložnost, tako da smo vzpostavili lastno proizvodnjo. Pri tem zasledujemo dva cilja, prvi je boljša stroškovna učinkovitost, drugi pa manjša odvisnost od dobaviteljev teh zelo pomembnih komponent. V tem trenutku že poteka izdelava posod za izvedbo večjega projekta za tujega naročnika.
 
Beležite tudi kontinuirano rast števila zaposlenih, kajne?
 
Sorazmerno z rastjo prihodkov seveda dvigujemo tudi število zaposlenih in v principu smo v zadnjem obdobju kontinuirano rasli. Ob mojem prihodu nas je bilo skoraj 80, lansko leto smo zaključili pri številki 92, v letošnjem letu pa nameravamo zaposliti še vsaj 15 ljudi, kar pomeni, da bomo prvič v zgodovini podjetja presegli številko 100.
 
Veliko se govori o primanjkljaju delovne sile, je tudi pri vas težko dobiti nove, ustrezno usposobljene sodelavce?
 
V našem primeru je morda to še malo težje, še zlasti, če govorimo o bolj zahtevnih delovnih mestih, kjer pride do izraza specifika področij, na katerih delamo. V Sloveniji se je nemogoče formalno izobraziti denimo za projektnega vodjo na področju jedrske industrije ali za izvedbenega inženirja na tem področju. Zato je treba že v zgodnji fazi začeti vlagati v ljudi, razvijati njihove kompetence in pridobivati izkušnje. V tem kontekstu to ni enostavno. Vemo, da je tudi konkurenca na tem področju precejšnja. Verjamem, da bo tudi ta cilj, torej zaposliti 15 ljudi, vsekakor izziv, se pa sistematično trudimo delati na kakovosti delovnega okolja, razvoju zaposlenih in že zaznavamo, da Numip postaja vedno bolj privlačno podjetje za vse vrste kadrov. V prihodnje si želimo vključevati več ljudi iz lokalnega okolja. Zdi se mi, da na ta način, skozi dobra delovna mesta, kontinuirano delo in zahtevne projekte, v katerih zaposleni tako strokovno kot osebno rastejo, najbolj neposredno prispevamo k razvoju mesta in regije, v končni fazi pa tudi države.

Je pa res tudi, da počasi razmišljamo o tem, da se bomo morali začeti ozirati čez mejo. Rast podjetja namreč absolutno temelji na razvoju poslov v tujini in v tem kontekstu bo treba razmišljati tudi o kadrih iz tujine in si na ta način povečati kadrovsko zasedbo.
 
Ko že govoriva o kadrih – koliko in na kakšne načine sodelujete z izobraževalnimi ustanovami, predvsem v lokalnem okolju?
 
Sodelujemo. Vzpostavljen imamo sistem mentorstva, štipendiramo tako dijake kot študente, sodelujemo pri dnevih odprtih vrat, ponujamo možnost opravljanja delovne prakse, pomagamo z raznimi donacijami ipd. Zavedamo se priložnosti, da vključujemo mlad kader iz lokalnega okolja, hkrati pa odgovornosti, da poskrbimo in pomagamo tem ustanovam, da so bolj privlačne za talentirane mlade ljudi. Poleg tega je zelo pomembno, kako bomo poskrbeli, da se bodo visoko izobraženi mladi strokovnjaki vrnili v Posavje in prevzemali vidno vlogo pri nadaljnjem razvoju naših podjetij. 
 
Kako pomemben pa je za vas projekt izgradnje JEK 2?
 
Pri tem je morda pomembno razumeti dve zadevi. Prvič: gospodarstvenikom je zagotovo jasno, moralo pa bi biti tudi širši javnosti, da je zanesljiva in cenovno konkurenčna oskrba z električno energijo osnova, bolj kot kadar koli prej v zgodovini, za konkurenčnost gospodarstva v svetu. Na nek način govorimo o energetski suverenosti, ki postaja vedno bolj pomemben gradnik neke splošne suverenosti države. In drugič: zavezani smo k zniževanju ogljičnega odtisa in razvoju brezogljične družbe. Evropska komisija je pred kratkim sprejela dopolnjen delegiran akt, v katerem sta zemeljski plin in jedrska energija omenjena kot prehodni zeleni dejavnosti. V tem kontekstu se mi zdi zelo pomembno, da Slovenci razumemo, da imamo kot dvomilijonska država zelo velik privilegij, da se lahko odločamo o morebitni jedrski opciji oz. njenem nadaljevanju. To je torej projekt vseh slovenskih državljanov, investicija v energetsko suverenost in kot takšen presega programe in cilje prejšnje, sedanje ali katere koli prihodnje slovenske Vlade.  

Osebno verjamem, da je to vir, ki bi si ga marsikatera država samo želela, in da bi to pozicijo morali maksimalno dobro izkoristiti. Seveda pa bo treba narediti ustrezno energetsko mešanico in vanjo vključiti tudi ostale obnovljive vire energije, v prehodnem obdobju najverjetneje tudi zemeljski plin. V Numipu tega ne vidimo zgolj kot priložnost, ampak tudi kot odgovornost, da bomo znali Slovenci maksimizirati svoj delež pri gradnji jedrske elektrarne, saj je s tem povezano tudi financiranje in vprašanje, koliko tega denarja bo ostalo v slovenskih podjetjih in posledično v slovenskih družinah. Mislim, da je Numip tukaj močno pozicioniran in lahko v prihodnje prevzame vlogo integratorja pri izvedbi strojnega dela projekta.
 
Ko omenjate vlogo integratorja – že pred leti ste izpostavili željo po večjem povezovanju podjetij, ki delujete na jedrskem področju, kako daleč ste s tem?
 
Že skozi investicijski cikel v NEK smo sodelovali z več partnerskimi in podizvajalskimi podjetji, v zadnjih dveh remontih je pod našim vodstvom v elektrarni dela izvajalo več kot 400 ljudi. Poleg tega smo z boljšim razumevanjem določenih tehnologij sposobni v izvedbo vključiti še drugačna podjetja, imamo pa tudi izkušnje s posameznimi partnerji v Sloveniji in širši regiji, s katerimi smo izvajali določene storitve po tujini. Tako to mrežo konstantno razvijamo. Dejstvo pa je, da če želimo biti res uspešni na nacionalni ravni, bo treba zelo sistematično vlagati v kadre in interne sisteme ter se povezovati.
 
Je pri tem za vas pomembno, ali bo morebitni drugi blok gradil ameriški Westinghouse ali bo izbrana katera druga tehnologija?
 
V Sloveniji imamo izkušnje z ameriško tehnologijo in v tem kontekstu bi se bilo treba manj prilagajati. Prioriteta je, da dobimo ponudnika, ki bo cenovno konkurenčen ter sposoben zagotoviti ustrezno opremo in projekt izvesti v dogovorjenih rokih. V Numipu in ostalih slovenskih podjetjih se bomo pač primorani in verjamem tudi zmožni prilagoditi kateri koli tehnologiji, ki jo bomo izbrali.
 
Kako realne so po vašem mnenju druge, razvijajoče se tehnologije pridobivanja energije, denimo jedrska fuzija, bi se splačalo počakati nanje?
 
Jedrska fuzija je zagotovo nekaj, kar je že dolgo na mizi. ITER je definitivno največji projekt v svetu na tem področju in tudi rezultati so zelo obetavni, iskreno povedano pa mislim, da bo pred letom 2050 težko govoriti o komercialni rabi te tehnologije. Gre za tehnologijo, ki jo bodo očitno izkoriščale šele prihodnje generacije, na nas pa je, da se čim prej odločimo za ustrezno nizkoogljično energetsko mešanico, ki nam bo v vmesnem obdobju zagotavljala stabilno in konkurenčno proizvodnjo električne energije. Verjamem, da bi bilo v tem trenutku za Slovenijo idealno, če bi novo jedrsko elektrarno začeli graditi že pred desetimi leti.
 
Kakšna je vaša vizija podjetja Numip čez pet ali deset let?
 
Vizija podjetja je postati mednarodno prepoznan vrhunski izvajalec najzahtevnejših tehnoloških projektov v jedrski energetiki, farmaciji in procesni industriji. Tukaj mislim, da smo na dobri poti in imamo še prostor za razvoj. Vlaganje v ljudi in tehnološki razvoj bosta vsekakor ostali naši prioriteti. Če ponazorim s številkami: leto 2017 smo končali s približno 7,5 milijona evrov prometa, zdaj smo sposobni realizirati več kot dvakrat toliko, načrtujemo pa, da bi leta 2025  presegli 25 milijonov.  
 
Peter Pavlovič

Pogovor je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.