Časopis za pokrajino Posavje
10.08.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V Artičah 23. Sadjarski dnevi Posavja

Objavljeno: Torek, 31.01.2017    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
23. sadjarski dnevi posavja (12)

V Artičah poteka posvet sadjarjev že 23. leto.

V Artičah se je danes pričel dvodnevni posvet ali tako imenovani Sadjarski dnevi Posavja, ki v organizaciji Sadjarskega društva Artiče in Kmetijskega gozdarskega zavoda Novo mesto potekajo že 23. leto zapored. Namen posveta je, kot je uvodoma izpostavil predsednik artiškega društva Mitja Molan, da se na njem v dobrobit sadjarstva združita znanje in izkušnje, hkrati pa, kot je dejal direktor KGZ Novo mesto Jože Simončič, da se na posvetu izpostavijo teme in vprašanja, na katera bodo morali v čim krajšem času odgovoriti pridelovalci, predvsem pa stroka in politika.

V uvodnem delu je stanje v sadjarstvu na območju Posavja izpostavila Andreja Brence iz novomeškega zavoda KGZ. Med drugim je povedala, da je v Posavju v upadu pridelava jabolk, breskev in hrušk, predvsem po površinah in ne pridelku, medtem ko so v porastu nasadi češenj, jagod, namiznega grozdja in malin. Iz registra intenzivnih nasadov je razvidno, da so nasadi jablan urejeni na 552 ha površine, od tega jih je na 321 ha že zaščitenih s protitočno mrežo, namakalništvo pa je urejeno na dobrih 158 ha jablanovih nasadov. V zvezi z namakalništvom je še povedala, da je v minulem letu nekoliko zastalo, tako zaradi napovedanih
23. sadjarski dnevi posavja (35)

Predsednik artiških sadjarjev Molan je zbranim v šali dejal, da je današnji dan pravšnji dan za uspešno izvedbo, saj smo 31., slednja številka pa je od sobotne rokometne tekme dalje za Slovenijo srečna številka.

poenostavitve postopkov pridobivanja dovoljenj, ki pa niso bili realizirani, kot tudi spričo tega, ker je v minulem letu zapadla zadostna količina padavin: » V bistvu ima suša večji vpliv na razvoj namakanja in njegovo širitev, kot pa na sama javna sredstva oz. podpore.« Po sortimanu jablan je v porastu predvsem sajenje sort topaz, ki prednjači tako v ekološki kot integrirani pridelavi, ob tem da se ponovno sadijo tudi stare sorte kot so mošancelj, carjevič, krivopecelj ipd., ki so bile v letih nazaj prisotne pretežno le v travniških nasadih. Poleg tega so v Posavju v porastu tako kot v ostalih območjih Slovenije  lupinarji, orehi, lešniki, kostanj, pa tudi aronije oziroma ostalo jagodičevje, kot so sibirska, ameriška borovnica, za katere, je menila, pa bo šele prihodnost pokazala obstojnost in donosnost. Brencetova se je v uvodnem govoru navezala še na lanskoletno spomladansko pozebo, utrujenost zemljišč oziroma z leti nerodovitnimi zemljišči, katerih strukturo tal se da uspešno izboljšati s setvijo podorin oziroma t. i. zelenih gnojil, opozorila je na kakovost jabolk, oskrbo šol in zavodov s sadjem ter tudi, da je vse manj mladih sadjarjev. Ti sicer uspešno zaključijo študij, vendar v nadaljevanju poniknejo v drugih poklicih.

Glavnina predavanj, ki se bodo zvrstila v dvodnevnem posvetu, bo osredotočena na trg s sadjem, trajnostne vidike okoljskih ukrepov, predstavitev mehanizacije, učinke fitofarmacevtskih in zaščitnih sredstev, pa tudi na bistvena vpraša v pridelavi jagodičja, predvsem malin.

B. M.

 
« Nazaj na seznam