V KPŠ dokazali da so mladi, drzni in podjetni

V Kulturnem domu Krško je 18. oktobra potekal prvi dobrodelni podjetniški večer, ki ga je organiziral Klub posavskih študentov. Organizatorji pravijo, da »so v Posavje želeli pripeljati nekaj novega, podjetniškega, saj tudi njihove člane zanimajo podjetniške vode.« Na dogodku so obiskovalci lahko prisluhnili trem okroglim mizam na temo podjetništva z naslovi: Mladi, Drzni in Podjetni. V avli doma se je predstavilo tudi nekaj stojnic lokalnih organizacij: KPŠ, Leo klub Krško in Podjetniški inkubator Krško. 

Dogodek je imel dobrodelno noto, saj je KPŠ polovico prihodkov od vstopnic namenil Društvu Sonček Posavje, ki že tri desetletja pomaga osebam s cerebralno paralizo in njihovim družinam. Donacijo je v imenu društva prevzela Nataša Solomun, ki se je iskreno zahvalila članom KPŠ ter vsem obiskovalcem. Na dogodku je bil izžreban tudi srečnež, ki je domov odšel z vikend najemom električnega Volkswagna ID.7, za kar je poskrbela Avtohiša Radanovič Brežice. 

Predsednik študentskega kluba Tim Breznikar je pojasnil, da je organizacija samega dogodka trajala približno pol leta in da je pri projektu sodelovalo okoli deset ljudi. »S samim dogodkom smo zadovoljni, pričakovali pa smo večjo udeležbo, tu smo malo razočarani,« je povedal Breznikar.  

Uvodoma je bilo slišati, da se pri nas v kontekstu podjetništva pogosto govori predvsem o številkah in da se včasih pozabi, da za njimi stojijo ljudje, ki se vsakodnevno spoprijemajo z različnimi ovirami, kot so birokracija, dostop do kapitala, dostop do kadra in še mnoge druge. Kljub vsemu se Slovenija lahko pohvali z eno najbolj izobraženih mladih populacij v Evropi in širokim dostopom do evropskih sredstev ter spodbud za inovativna podjetja, predvsem pa mrežo lokalnih skupnosti in izkušenih mentorjev, ki se vsako leto povečuje. 

Mlade izoblikujejo lekcije 

Prva okrogla miza z naslovom Mladi je zbrala podjetnike, ki so šele na pragu podjetniškega, a ga že spreminjajo in oblikujejo po svoji meri: kovača Lovra Jurečiča, ki deluje pod imenom Vorančeva kovačija, ustanovitelja A.P. Marketinga Andreja Pavličevića in Gajo Hribernik, soustanoviteljico A.P. Marketinga in spletno vplivnico. Govora je bilo o prvih korakih v podjetništvu, napakah in trdih lekcijah, ki so jih oblikovale. Lovro je med spodrsljaji izpostavil izkušnjo, ko je sprejel “oderuški” dogovor o rednem odkupovanju nožev in hitro ugotovil, da je pravzaprav postal sluga. Gaja, ki je tudi voditeljica podkasta Pink mess, se je s podjetništvom srečala že pri devetnajstih, ko je bila primorana odpreti s.p., da je lahko hodila od vrat do vrat in prodajala aparate. Andrej je kot lekcijo izpostavil zalaganje denarja: »Dobro se prepričajte, kam vlagate svoje finance, in bodite pripravljeni ta denar, ki ga nekam vložite, tudi izgubiti.« 

Govorcem prve okrogle mize je bilo skupno to, da nimajo dokončane fakultete, čeprav Lovro, ki je študiral strojništvo, pravi, da mu znanje s študija pri njegovem delu koristi. Mladi so spregovorili še o sovražnih komentarjih, nepodporni okolici, ki je Lovra prej dodatno podžgala kot pa demotivirala in ločevanju zasebnega in poslovnega življenja. 

Kaj pomeni biti drzen? 

Na drugi okrogli mizi, Drzni, so se pogovarjali o drznosti kot gonilu razvoja, izstopu iz cone udobja, premagovanju strahu pred neuspehom in o tem, kako voditi podjetje, ko odločanje o tveganjih postane del vsakdana. Svoje poglede so delili Igor Arh, lastnik podjetja Metalika d.o.o., Darja Čakar, direktorica zdravstvenega centra Aristotel in Andrej P. Škraba, ustanovitelj izobraževalne platforme Astra.si ter soustanovitelj Astra AI, prvega slovenskega AI inštruktorja za matematiko. 

Igor Arh na začetku ni vedel, v kaj se podaja. »Imel sem dobro službo, pa nekako nisem bil zadovoljen, na neki točki sem imel svojo vizijo,« je povedal Arh, ki si je ‘drznil’ iti na svoje, pa čeprav ga prejšnje podjetje ni takoj spustilo iz rok. Tudi Darja Čakar je podjetje Aristotel skupaj s soprogom, zdravnikom, zgradila iz potrebe in prepričanja, da lahko dela drugače, bolje. Danes zdravstveni center zaposluje že 78 ljudi na dveh lokacijah, skoraj vsako leto pa se trudijo dodati novo dejavnost. Po njeno je dober podjetnik »predvsem hitro prilagodljiv, kar se je še posebej pokazalo v koronskem času.« Andrej P. Škraba pravi, da je po njegovo drzno že to, »da si tako domišljav, da si misliš, da lahko razlagaš učno snov bolje od učiteljev«. Sam ni matematik, ampak ekonomist in njegov projekt (Astra.si) je sprva poganjala radovednost. Danes Astra AI ne pomaga samo učencem, njen namen je biti pomočnik tudi učiteljem in profesorjem, zato je njim omogočen brezplačen dostop do portala Astra AI.  

»Podjetništvo ni eksaktna znanost.« 

Na tretji okrogli mizi je bilo govora o vztrajnosti, odgovornosti in viziji. Če je bila prva okrogla miza namenjena mladim, druga drznosti in predrznosti, je bila ta tistim, ki so podjetnost že spremenili v način življenja. Spregovorila sta Marko Verdev, direktor podjetja Mikro+Polo, največjega slovenskega dobavitelja laboratorijskega pribora, kemikalij, diagnostike in opreme, in Mark Pleško, soustanovitelj in direktor podjetja Cosylab, vodilnega ponudnika programskih rešitev za pospeševalnike delcev in medicinske obsevalne naprave. 

»Podjetništvo ni eksaktna znanost in vedno moraš sprejemati odločitve s pomanjkanjem celotnih informacij,« je že na začetku dejal Pleško. Po njegovem so najboljši podjetniki tisti, ki deset let delajo v neki panogi, razumejo njene zakonitosti in ugotovijo, kaj manjka, ter si rečejo: »to bi pa jaz lahko delal.« Verdev je spregovoril o svoji družinski zgodbi in vplivu strica, po katerem se je zgledoval že kot otrok. »Vedno sem se trudil, da službo prilagodim svojim osebnim željam, ne pa obratno,« pravi. Želi si okolja, kjer ljudje prihajajo z veseljem, delijo vrednote in razmišljajo podobno. Verjetno je tudi zato njegovo podjetje Mikro+Polo znano po naprednih kadrovskih praksah, kot sta 37-urni delovnik in neomejen plačan dopust. Po njegovem je ključno »vedeti, česa ne veš« ter se oborožiti z ljudmi, ki vedo tisto, česar ti ne. 

Na dogodku so bili predstavljeni različni vidiki podjetništva, ki so jih prispevale različne generacije, vse pa je v zaokroženo celoto spretno povezala televizijska in radijska voditeljica Klara Eva Kukovičič, ki je tudi sama v podjetniških vodah. Po koncu uradnega dela so se obiskovalci lahko zadržali še na pogostitvi in neformalnem druženju ob glasbi DJ Tima.  

Hana Zupanc, foto: Laura Bohorič in H. Z. 

#povezujemoposavje