V NEK po rekordnem ciklusu vstopajo v redni remont

V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) se po skoraj poldrugem letu neprekinjenega obratovanja, v katerem je elektrarna zabeležila rekordno proizvodnjo, zaključuje 34. gorivni ciklus, v noči na nedeljo, 28. septembra, pa se začenja redni, predvidoma enomesečni remont.

Že več kot 500 dni na polni obremenitvi

Predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer je na novinarski konferenci pred začetkom remonta povedal, da je elektrarna v 34. gorivnem ciklusu v več kot 500 dneh neprekinjenega obratovanja (danes je že 511. dan) dosegla 100-odstotno razpoložljivost in zmogljivost ter proizvedla več kot 8,51 milijarde kilovatnih ur nizkoogljične električne energije. Za ponazoritev: to pomeni električno energijo za več kot 2,1 milijona gospodinjstev za eno leto ter več kot 3,4 milijona ton prihranjenih emisij ogljikovega dioksida, ki bi nastale pri proizvodnji elektrike iz fosilnih virov. S tem je NEK pomembno prispevala k zanesljivi oskrbi Slovenije in Hrvaške ter presegla načrtovano proizvodnjo, poleg tega s svojimi tehničnimi zmožnostmi deluje tudi kot blažilnik motenj v omrežju ter ohranja stabilno napetost in frekvenco elektroenergetskega omrežja tudi ob nenadnih spremembah.

Pripravljajo se na drugo kampanjo prestavitve IJG 

V NEK so na podlagi sklepa Meddržavne komisije za NEK zadolženi za skladiščenje nizko- in srednje radioaktivne odpadkov na lokaciji elektrarne do izgradnje trajnega odlagališča zanje v neposredni bližini, glede izrabljenega jedrskega goriva pa se pripravljajo na drugo kampanjo (po prvi leta 2023) njihove prestavitve v suho skladišče, ki so ga zgradili prav tako na lokaciji elektrarne.

Svojo stabilnost in zanesljivost je NEK ohranila tudi poleti v pogojih dolgotrajnih vročinskih obremenitev. V okviru prilagoditev na podnebne spremembe je NEK posodobila odvodni in lovilni sistem strelovodne zaščite na zgradbah tehnološkega dela, ki je zdaj dimenzioniran na zaščito pred strelami z amplitudami do 400 kA (to predstavlja jakost strele, ki se lahko pojavi na tem območju enkrat na 10.000 let), ter končala projekt protitočne zaščite teh zgradb, ki je zasnovana tako, da prenese udar toče s premerom 20 cm. V naslednjih letih bodo morali na področju prilagajanja podnebnim spremembam odgovoriti tudi na izziv segrevanja rek, vključno s Savo, ki jo uporabljajo za hlajenje, pri čemer razmišljajo o gradnji dodatnih hladilnih stolpov.
 

Poudarek remonta na izboljšavah obratovanja

Redni remont se, kot je bilo omenjeno uvodoma, začne v noči na nedeljo, 28. septembra, in bo ključen za varno, stabilno in zanesljivo delovanje elektrarne v novem ciklusu ter dolgoročno do leta 2043. V manj kot mesecu dni bo izvedenih več kot 4200 delovnih nalogov in blizu 33.000 aktivnosti, vključno z zamenjavo 56 gorivnih elementov, preventivnim vzdrževanjem tehnološke opreme, pregledom stanja struktur in preverjanjem tlačnih pregrad.
 
Kot je dejal Pfeifer, so v zadnjem poldrugem desetletju dali poudarek izboljšavam na področju jedrske varnosti, tokrat pa bodo prišle na vrsto izboljšave pri samem obratovanju elektrarne. Med večjimi vzdrževalnimi deli izstopajo: remont nizkotlačne turbine št. 2, pregled regulacijskih ventilov visokotlačne turbine, remont črpalk na drenažnem in kondenzatnem sistemu, menjava bremenskih jeklenic na polarnem dvigalu, servis in testiranje varnostnih ventilov, zamenjava tesnil na črpalkah reaktorskega hladila ter vizualne inšpekcije ključnih komponent. Remont vključuje tudi 20 ključnih tehnoloških posodobitev, med katerimi so: zamenjava centralnega alarmnega sistema, prva faza zamenjave procesnega računalniškega sistema, posodobitev sistema za pripravo tehnološke vode, nadgradnja čistilnih sistemov in zamenjava izvršilnih relejev v sistemu za zaščito reaktorja.

Hrup ob zaustavitvi elektrarne
 

Ob zaustavitvi elektrarne v noči iz  sobote na nedeljo in v nedeljo je možen hrup zaradi sproščanja pare iz sekundarnega – nejedrskega dela elektrarne, ker je treba odvajati višek toplotne energije. Prebivalce v okolici v NEK prosijo za razumevanje. 

Remontna dela bodo potekala pod vodstvom zaposlenih v NEK, sodelovalo pa bo več kot 1000 zunanjih izvajalcev specifičnih del v jedrski industriji iz Slovenije in Hrvaške ter mednarodnega okolja. Nadzorovala jih bo Uprava RS za jedrsko varnost, spremljale pa jih bodo pooblaščene organizacije in po remontu podale strokovno mnenje. Stroški remonta bodo znašali od 80 do 100 milijonov evrov, od tega bo tretjina zneska namenjena za gorivo, tretjina za vzdrževalna dela in tretjina za posodobitve. 

Obiski in pohvale iz mednarodnega in domačega okolja

Z več kot 1000 posodobitvami opreme in procesov, ki so jih uvedli na podlagi lastnih in mednarodnih izkušen ter upravnih zahtev, so v NEK dodatno povečali varnost, razpoložljivost in moč elektrarne, ki zdaj na izhodu v omrežje znaša 700 megavatov. Zaradi tega NEK redno obiskujejo predstavniki jedrskih elektrarn z vsega sveta, ki prihajajo na primerjalne obiske in oglede dobrih praks. V NEK izpostavljajo nedavni obisk Williama D. Magwooda, generalnega direktorja Agencije za jedrsko energijo OECD, ki je poudaril, da NEK v mednarodnem merilu izstopa po visokih varnostnih in obratovalnih standardih. Podobno so ob svojih obiskih izpostavila tudi dr. Rafael Grossi, direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo, in David Wright, komisar ameriške Jedrske upravne komisije NRC, pohvalo elektrarni pa je ob poletnem obisku namenil tudi minister za naravne vire in prostor mag. Jože Novak.
 
P. P.

#povezujemoposavje