V njeni trgovini se čas nekoliko ustavi

Skozi desetletja se zamenja marsikaj, kljub nenehnim spremembam pa določene stvari ostajajo stalnica. Ena od teh je tudi trgovina Atom Krško, ki že 34. leto domuje na Papirniški ulici na Vidmu. Eno redkih trgovin z metrskim blagom in šiviljskim priborom, ki je kljub nepredvidljivostim trga, novim trendom in težkim obdobjem vztrajala ter ohranila odprta vrata, od vsega začetka vodi Vladka Kežman Strojin.

Začetki trgovine Atom Krško segajo v začetek 90. let, ko je bila sogovornica še zaposlena v tekstilnem podjetju Novoteks v Novem mestu, za katerega je veljalo, da naj bi bil ena najboljših jugoslovanskih tekstilnih tovarn. »Tam se nekako nisem dobro počutila in razmišljala sem samo, kako priti iz tega ven,« se spominja Vladka Kežman Strojin. Sledilo je leto brezposelnosti, brez jasnih obetov, tudi z zavoda ni bilo nič ponujenega, čeprav bi sprejela marsikaj. Ideja o lastni trgovini je prišla s strani njenega očeta, sicer gradbenika s podjetniško žilico. Sam je izrisal načrte in pripravil vse potrebno za odprtje. Prva sredstva so si zagotovili s prodajo nasada smrekic z domačega posestva. »Znašli smo se, kakor smo vedeli in znali, da smo prišli do nekih začetnih sredstev,« pove Vladka.

Vedno so sledili potrebam trga

Sprva so se ukvarjali s prodajo otroških oblačil lastne proizvodnje in kakovostne, usnjene otroške obutve. Vladka je veliko kosov oblačil skrojila tudi sama. Trg se žal ni obrnil v pravo smer in kmalu so se začeli preusmerjati. Hodila je po slovenskih tekstilnih tovarnah in na kilogram odkupovala ostanke tekstila. »Šlo je za kvalitetno blago, bodisi bombaž ali volno bodisi mešanice,« pove. Ravno prodaja blaga je trgovini dala začetni zagon. Ljudje so si v tistih časih veliko šivali sami ali naročali oblačila po meri, trgovina je kmalu postala premajhna in sledila je širitev prostora na današnjo velikost. Z globalizacijo so se razmere začele spreminjati. Po letu 2000, še posebej po krizi leta 2008, so prišla težja leta. Na trg so vstopili trgovci, ki so poleg živil ponujali tudi oblačila in tekstil za dom. »Ponujali so tekstil po zelo nizkih, vprašljivih cenah,« opozori Vladkina hči Špela Strojin.

Kljub vsem vzponom in padcem trgovine nikoli niso zaprli, vedno so se po najboljših močeh prilagodili trgu ter se preusmerili tja, kjer so videli smisel in možnost za obstanek.

Zavestno podpirajo naravne materiale, blago dobavljajo pretežno iz Italije, ponj gredo največkrat kar sami. Pomembno jim je, da vedo, od kod blago prihaja in, seveda, kakšna je njegova surovinska sestava. Materiali iz naravnih vlaken, kot so bombaž, lan, volna, svila, tudi viskoza, so primernejši za vsakodnevno nošenje, saj omogočajo koži, da diha, uravnava toploto, prav tako pa naj bi vplivali na boljše počutje. Oblačila iz naravnih materialov imajo zaradi svoje kakovosti daljšo življenjsko dobo in se po uporabi hitreje razgradijo v okolju, zato se na dolgi rok tudi bolj splačajo. »Smiselno je investirati v en kvaliteten kos iz naravnih vlaken kot v več oblačil iz umetnih materialov,« pojasnita Vladka in Špela.

Največ jim pomenita osebni stik in izkušnja počasne mode, ki je danes žal že prava redkost. Za vsako stranko si vzamejo čas ter ji svetujejo pri izbiri materiala in barvnih kombinacij. Po potrebi na željo stranke lahko naročijo blago, ki ga sicer nimajo na zalogi. »Dandanes je osebni stik že tako ali tako izgubljen, mi želimo ohraniti toplino,« pove Špela. Ponosni so na to, da že dolga leta sodelujejo z lokalnimi šiviljami, ustvarjalci, društvi in institucijami, s katerimi so spletli prijateljske vezi. »Imamo srečo, da redno in pogosto sodelujemo z lokalnimi šiviljami, ki bi jih sicer lahko naštela na prste ene roke. One pomagajo nam, mi pa njim, le na tak način lahko preživimo,« pove Vladka. Opozarja še, da v šiviljstvu ni podmladka in da poklic počasi izginja, a dokler bodo aktivne šivilje, bo tudi Atom Krško lahko obratoval. 

Digitalni svet ne more zamenjati občutka blaga v rokah

Vladki je bil že od vsega začetka v veliko oporo mož Toni, ki je včasih po svoji službi celo pomagal pri prodaji in nabavi. Hčerka Špela, sicer kadrovnica, se je v svojem prostem času poglobila v marketing in začela predstavljati trgovino na družbenih omrežjih. »Ker gre za družinsko podjetje, ne gre za klasičen marketing. Moraš predstaviti zgodbo osebe, ki stoji za vsem tem,« pojasni. Odkar so bolj prisotni na spletu, opažajo več obiska, glede spletne trgovine pa pravijo, da to zanje ni prava pot. »Blago moraš videti in potipati, to ne gre preko spleta,« še pove Špela. Kaj pa 'gre v promet' decembra? Ob koncu leta v ospredje stopijo dekorativno blago z božičnimi motivi za prte, filc za ustvarjanje in izdelovanje okraskov, blago za predpasnike, izdelovanje daril ter tudi šiviljski pribor. Svečanega blaga se proda manj kot nekoč, ko so se v tem času šivale svečane obleke za prednovoletna druženja pa tudi maturantske in poročne obleke.

Kljub temu da so zaradi sprememb na trgu zmanjšali marsikatero ponudbo, Vladka vsak dan odpre trgovino z enakim veseljem in žarom ter se tudi sama odpravi po blago. »Ko grem v nabavo in izbiram blago, je še vedno prisotno tisto otroško veselje, tista iskrica ne ugasne,« pove. Želela bi si, da bi ljudje več ustvarjali sami. »Tudi če tisti prvi izdelki niso za nikamor, kot včasih radi pravimo,« pove Vladka, »ker ko ustvarjaš, prihajajo nove ideje, poglobiš se vase, nisi tako razpršen.«

V Atomu Krško se vsakodnevno hitenje prekine in čas se res nekoliko ustavi. Upamo, da se bo tako ustavljal še dolgo.

Hana Zupanc

Prispevek je objavljen v letošnji zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje