V ospredju projekta Mladi mladim sodelovanje med posavskimi dijaki in podjetji

S petkovo zaključno prireditvijo v romanski dvorani gradu Rajhenburg se je odvilo še zadnje dejanje projekta Mladi mladim, ki je na pobudo evropskega poslanca Franca Bogoviča potekal v okviru širšega evropskega projekta Zavezništvo za mlade ter v katerem so sodelovali dijaki štirih srednjih šol – Gimnazije Brežice, Šolskega centra Krško-Sevnica, Ekonomske in trgovske šole Brežice in Gimnazije Ptuj.

Bogovič se je v uvodnem pozdravu vsem zbranim, med katerimi so bili posavski dijaki in njihovi mentorji, podjetniki, gospodarstveniki, nekateri starši pa tudi predstavniki medijev, podjetnikom in podjetnicam zahvalil, da »ste žrtvovali kar precej svojega časa za predstavitev podjetja in svoje osebne izkaznice mladim ter jim sporočili, kaj pravzaprav počnete, in marsikoga prepričali – v kar sem trdno prepričan – da se v posavskem prostoru dogaja zelo veliko stvari, ki imajo prihodnost in so povezane s ključnimi evropskimi politikami ter dajejo možnost in priložnost prav tem mladim, ki zdaj žulijo srednješolske klopi«. Dejal je, da so se pred leti ob ugotavljanju, kaj storiti, da bi čim več mladih prišlo v stik z gospodarstvom, lotili projekta Zavezništvo za mlade. Rezultat študije o tem, kaj bi bilo treba narediti, da bi bila brezposelnost med mladimi čim nižja, je pokazal, da je treba vzpostaviti boljšo povezavo že v zgodnji fazi izobraževanja med mladimi in izobraževalnim sistemom na eni strani ter gospodarstvom na drugi. »Na začetku leta smo se lotili projekta Mladi mladim, katerega cilj je bil, da štiri ključne evropske politike – okolje, mobilnost, energetika in kmetijstvo – približamo mladim na tak način, da smo najprej pozvali raziskovalne oddelke Evropskega parlamenta, da odgovorijo na vprašanja, ki so jih sestavili mladi, v nadaljevanju smo povabili lokalna podjetja, da so mladim na široko odprla vrata in so ti spoznali, kaj sploh počnejo na omenjenih področjih, ter ob koncu strnili vse skupaj v neke zaključke,« je projekt opisal Bogovič. Sledil je še nagovor direktorice ŠC Krško-Sevnica Erne Župan Pirkovič, ki je poudarila, da je bil projekt priložnost, da so se vse tri srednje šole v Posavju še dodatno povezale, dijaki so spoznavali delovanje Evropske unije in njenih institucij ter postali aktivni državljani, povezali pa so se tudi z lokalnim gospodarstvom, podjetji in s tem dobili vpogled v njihovo delovanje.

BREŽIŠKI GIMNAZIJCI O VAROVANJU OKOLJA ...

Srednješolci so nato predstavili svoje aktivnosti in ugotovitve. Dijaki Gimnazije Brežice so raziskovali področje varovanja okolja, pri čemer so se na začetku osredotočili na izvajanje začrtanih smernic za varovanje okolja držav članic EU, ali in kako sledijo ciljem Agende 2030. V veliko pomoč pri raziskovalni nalogi jim je bilo sodelovanje s šestimi podjetji, ki s svojim delovanjem pomembno vplivajo na varovanje okolja v Posavju – Infra, HESS, Komunala Brežice, Komunala Sevnica, Willy Stadler in Kostak. Skupino brežiških gimnazijcev so sestavljali Aja Molan, Lucija Arh, Kristan Kek, Maksi Bogovič, Miha Krivec, Maša Radanovič, Lara Šumlaj, Anja Kmetec in Lorena Šinko pod mentorstvom Nine Harapin in Mateje Strnad Zorec. Rezultate je predstavil dijak Maksi, kratek pogovor z direktorjem podjetja Infra mag. Vojkom Sotoškom pa sta opravili dijakinji Maša in Lara. Svoje ugotovitve in odgovore raziskovalnega oddelka EU so strnili v 34 strani dolgi seminarski nalogi in videu, ki so ga ob tej priložnosti predvajali. »Vsem sodelujočim podjetjem bi se rad zahvalil za čas in izkušnjo, ki nam je odprla oči, da je Posavje regija, polna uspešnih in priznanih podjetij,« je povedal gimnazijec Maksi.

KRŠKI DIJAKI O MOBILNOSTI ...

Prva skupina dijakov ŠC Krško-Sevnica v sestavi Anej Vovčak, Magdalena Kuhar, Vid Resnik Rečnik, Leon Likar, Gašper Zagorc, Žan Rok Zorčič in Gašper Duhanič (pod mentorstvom Kriste Lapuh Krulc in Klemna Zorka), ki se je lotila tematike mobilnosti, je bila usmerjena predvsem v spoznavanje in raziskovanje mobilnosti domačega in evropskega mobilnega prostora v zasledovanju smernic EU. »Rdeče vozilo« njihovega raziskovanja je bil javni promet oz. možnosti javnih prevozov, o katerih so se pogovarjali s svojimi sovrstniki, podjetniki in lokalno skupnostjo. Sodelovali so z lokalnima podjetjema GEN-I Sonce in Kovis. Rezultate je predstavil dijak Anej, spregovoril pa je tudi direktor podjetja Kovis Alen Šinko. V omenjenem podjetju so bili v zadnjih letih vpleteni v projekt Futura, pri katerem so razmišljali trajno, kot je omenil Anej, saj bo več kot 50 milijonov ljudi, ki živi ali dela v bližini železnice, bolje živelo, saj bodo s pomočjo zavornih diskov, ki jih je izdelal Kovis, vlaki manj hrupni. Po Anejevih besedah so želeli definirati glavne probleme javnega prometa v Krškem: neučinkovitost avtobusnih linij (»Mladi z odporom uporabljamo javni promet, saj pogosto ne upošteva naših potreb.«), pomanjkanje varnih kolesarskih stez (težavo vidijo na relaciji šola–železniška postaja in obratno, ko se morajo dijaki-kolesarji ob prometnih konicah vključevati na zelo prometen in posledično nevaren krški most), slabe potovalne navade prebivalcev (vsak gre v službo s svojim avtomobilom). Anej je zaključil z dvema ugotovitvama: če bomo imeli bolj dodelan sistem trajnostne mobilnosti v kraju, bo manj ljudi potrebovalo osebni avto in vozni redi se morajo prilagajati uporabnikom, ne uporabniki voznim redom – prav to lahko mlade prepriča, da se poslužujejo javnega prometa.

... IN ENERGETIKI

Drugo skupino dijakov ŠC Krško-Sevnica, ki je raziskovala izvore energije, ugotavljala njene učinke in uporabnost, spoznavala ukrepe za učinkovito proizvodnjo in rabo energije, vse to v povezavi z usmeritvami evropske energetske politike, tudi ob pomoči in sodelovanju s podjetji na območju Posavja GEN, HESS, TEB in Rudar Senovo, so sestavljali dijaki Srednje poklicne in strokovne šole, smer elektrotehnik, Andraž Brečko, Andrej Kvartuh, Rok Lahne, Iva Kovačič, Jurij Planinc in Sven Filipčič (mentor Jože Požun). Več o njihovi raziskovalni nalogi sta spregovorila dijaka Andraž in Andrej, ki sta poudarila pomen pridobivanja električne energije s pomočjo obnovljivih virov, kar je kasneje izpostavil tudi direktor podjetja HESS Bogdan Barbič, ki je nagovoril zbrane v tem sklopu predstavitev dijakov. Izrazil je veselje, da so se v zadnjih mesecih končno tudi mladi zganili in se začeli spraševati, kako bomo ohranili naš planet.

DIJAKI ETRŠ BREŽICE O KMETIJSTVU

Kot zadnji so svojo predstavitev pravili dijaki ETrŠ Brežice, ki so raziskovali kmetijsko panogo. Ukvarjali so se s pomembnostjo uporabe sodobnih tehnologij v panogi in uporabnosti le-teh, kot je npr. digitalizacija, spoznali, da je v kmetijstvu še kako pomembno trženje, največji izziv jim je bil, kako mlade pritegniti v kmetijstvo in ga narediti privlačno. V veliko podporo so jim bila podjetja Kmečka zadruga Krško, Evrosad in Ino Brežice. Skupino so sestavljali David Androjna, Kristijan Kolman, Mitja Tošič, Saša Plevnik, Tinkara Matjašič, Manca Molan, Maja Barbič, Karmela Pavlija in Jaša Bogovič pod mentorstvom Katje Bogovič in Mojce Ogorelc. Kakšno bo kmetijstvo skozi rezultate dijakov, so predstavili dijaki David, Kristijan in Mitja, spregovoril pa je tudi direktor podjetja Ino Brežice Aleksandar Cvetanovski. Med predlogi dijakov so se med drugim znašli povezovanje kmetijstva z ekonomijo, podjetništvom, trženjem, oglaševanjem in računovodstvom, povezovanje manjših kmetij, mladim nameniti več sredstev za spodbujanje zagona kmetije, več poklicnih in strokovnih pol s področja kmetijstva tudi v Posavju, povezovanje kmetijstva z ohranjanjem naše kulturne dediščine, turizmom itd. Dijaki tudi menijo, da bi morali kmetijstvo bolj vključevati v šolski sistem in ga na ta način tudi bolj promovirati ter da bi morali država, vrtci in šole več pozornosti namenjati zdravi prehrani in se bolj povezovati z lokalnimi ponudniki hrane ter manj s trgovskimi podjetji.

Delo ptujskih gimnazijcev je na podlagi predvajanega videa predstavila Nina Zorman, predstavnica podjetja Kreativna PiKA. V zadnjem delu prireditve so navzoče nagovorili še mentorici skupine dijakov ETrŠ Brežice profesorici Bogovičeva in Ogorelčeva, ravnatelj SPSŠ Krško Jože Pavlovič, direktorica Zavoda Neviodunum, ki izdaja časopis Posavski obzornik, Maruša Mavsar, predsednik uprave Kostaka Miljenko Muha ter generalni direktor GEN energije in predsednik UO GZS, Območne zbornice Posavje Martin Novšak. Slednji je izpostavil, da gospodarstvo potrebuje človeške vire, najboljše ljudi, ki razmišljajo s svojo glavo, v mladosti že sami naštudirajo, kaj si želijo delati, in gospodarstvo je s takimi viri lahko uspešno. »Ključ uspeha bodočega konkurenčnega digitalnega gospodarstva v Sloveniji in tudi EU bodo človeški viri,« je poudaril in zaželel še več takih projektov, dobrih sodelovanj z mladimi ter spodbujanja podjetij k tovrstnim sodelovanjem.

Dogodek je povezovala Janja Starc iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško, na harmoniki pa popestril dijak ETrŠ Brežice Erik Hočevar.

R. R.