Višina škode na obdelovalnih površinah bo šla v nebo

Da bo škoda po neurju s točo, ki je klestila po Posavju 13. julija, tudi na obdelovalnih površinah enormna, je jasno kot beli dan, kakor tudi, da bodo kmetovalci vnovič potegnili kratko. Ti so sicer od Kmetijsko gozdarske zbornice že dobili napotke, s katerimi tehnološkimi ukrepi naj omilijo posledice na kmetijskih kulturah, a na odškodnino na račun izpada pridelka ne morejo računati prej kot ob letu osorej. Do tedaj pa se bodo morali znajti, kakor vedo in znajo, kar bo v dobršni meri odvisno tudi od tega, kako globoko bodo lahko segli v lasten žep …

Navedeno je botrovalo tudi sklicu prve izredne seje sveta brežiške Območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice, ki so se je poleg članov sveta udeležili tudi župani ali predstavniki krške, brežiške in sevniške občine, predstavniki KGZ Slovenije in Zavoda KGZS Novo mesto, člani regijske komisije za popis škode v kmetijstvu in brežiške izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje.

Tako velike razdejalne toče ne pomnijo niti najstarejši ljudje

Po besedah Martina Mavsarja iz Zavoda KGZ Novo mesto je toča na območju mestne občine Krško potovala v pasu preko Rake, Velikega Trna, Leskovca pri Krškem, Gore, Krškega in Vidma, Sremiča ter Zdol, kjer je »prestopila« v brežiško občino in zajela območja Zgornje Pohance, Arnovega sela, Sromelj, Dečnega sela, Pišec, Bojsnega in vse do hrvaške meje, na območju občine Sevnica pa je med drugim najmočneje klestila po Brezovem, Blanci, Studencu, Hubajnici, Telčah, Krsinjem Vrhu, Malkovcu, Tržišču, Podborštu, Cirniku, Kalu in Kompolju. Na vseh navedenih območjih so močno prizadeti vinogradi in sadovnjaki, tudi tiste sadne in vinogradniške površine, ki so bile nadkrite s protitočnimi mrežami, saj so tudi te na mnogih mestih klecnile pod težo toče in sunki silovitega vetra, ki je razcefral tudi rastlinjake in plastenjake. Od nezaščitenih nasadov, vinogradov in njivskih kultur, kot so nepožeta žita, koruza, soja, oljne buče, krmni grah, krompir, vrtnine, ajda in drugo, pa je ostalo bore malo.

Prve ocene kažejo, da so poškodovani kmetijski pridelki na več kot 1000 hektarjih površin, na nekaterih območjih je škoda tudi 100 %, je povedal predsednik KGZ OE Brežice Boris Orešek. Na območju krške občine so škodo utrpele pridelovalne kulture na najmanj 430 ha površin. Med 30 in 100 % je poškodovanih najmanj 200 ha vinogradov, 120 ha koruze, 60 ha žit in 25 ha sadovnjakov, v občini Brežice prav tako okvirno 200 ha vinogradov, 180 ha koruze, 70 ha žit, okoli 30 ha sadovnjakov, 20 ha soje, 15 ha vrtnin in krompirja, več kot 10 ha buč, medtem ko je v sevniški občini po prvih ocenah poškodovanih 150 ha koruze, 110 ha vinogradov, 15 ha vrtnin in okvirno toliko tudi žitnih površin ter dobrih 5 ha sadnih nasadov. Prave razsežnosti škode bodo vidne šele po dozoretju pridelovalnih kultur, kolikor je od njih pač ostalo. Denimo na Gori, je povedal vinogradnik Alojz Kerin s Straže pri Krškem, je bila toča velika med 9 in 12 cm. Osebno ocenjuje, da mu bo v najboljšem primeru uspelo pridelati največ 15.000 litrov vina (v povprečni letini 50.000 litrov), saj je celih ostalo le okoli 20 % od 12.500 trt. Kerin nam je ob tej priložnosti tudi povedal, da beležijo tudi veliko gmotno škodo na gospodarskih objektih in gozdnih površinah. S tovrstnimi težavami se po nevihtnem pogromu srečuje še veliko pridelovalcev. Sicer pa tudi najstarejši prebivalci tako uničujoče toče na območju krške mestne občine ne pomnijo.

Boris Orešek je še dejal, da so kmetovalci po zakonu o naravni ujmi deležni odškodnine samo za tisto, kar ni predmet zavarovanj zavarovalnic, zato vidi rešitev le v sprejemu interventnega zakona s strani državnega zbora, pa še ta bo zaradi procedur težko sprejet prej kot v enem letu. Predsednik KGZ Slovenije Roman Žveglič pa je povedal, da naj bi bili bolj natančni podatki o tem, koliko kmetijskih površin je neurje prizadelo, predvidoma znanih že jutri, in opozoril na neobstoječ sistem protitočne obrambe, ki ga v tovrstnih vremenskih razmerah še vedno uporabljajo v nekaterih sosednjih državah. »Ali bi si v Avstriji res drznili izvajati ta ukrep, če bi bil škodljiv za zdravje ljudi?« se je vprašal in dejal, da bo morala svoj delež dati tudi znanost z vzgojo sort, ki bodo bolj odporne na vremenske vplive.

B. M.