Vpliv vojne na posavsko gospodarstvo: Otežena logistika in višje cene

Vojna vihra v Ukrajini in posledične gospodarske sankcije proti Rusiji se že čutijo v gospodarstvu. Najbolj neposredno seveda v tistih podjetjih, ki poslujejo na omenjenih trgih, med katerimi je tudi nekaj posavskih podjetij. Na posavski gospodarski zbornici ocenjujejo, da podjetja zaradi tega sicer ne bodo zašla v večje težave, bodo pa vsa občutila posledice oteženih logističnih tokov ter rasti cen surovin in energentov.

Tako kot slovensko je tudi posavsko gospodarstvo izvozno orientirano, saj več kot 60 % vseh prihodkov ustvari na tujih trgih, zlasti v državah EU in drugih evropskih državah, pa tudi v najbližjih azijskih državah. Kot ocenjuje Direktor GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško Darko Gorišek bo nedavna agresija Rusije na Ukrajino posavsko gospodarstvo nedvomno prizadela, četudi ni močno direktno vpeto v gospodarske tokove z državami Ruske federacije, Ukrajine in Belorusije.

V posle z Rusijo, Belorusijo in Ukrajino (ne)posredno vpetih do 30 podjetij

»Po podatkih, ki so na voljo, je posavsko gospodarstvo, od zgoraj naštetih držav, še najbolj vpeto v tokove z Rusko federacijo. Izvoz je v letu 2020 znašal dobrih 3,2 mio evrov, v letu 2018, ko je bil izvoz v zadnjem štiriletnem obdobju največji, pa 5,7 mio evrov. Medtem ko javno dostopni podatki kažejo, da so podatki za uvoz iz Ruske federacije zaupne narave, kar pomeni, da uvoz temelji na enem ali največ dveh gospodarskih subjektih, ki se jih zaradi tega ne razkriva. Je pa uvoz iz Ruske federacije v letu 2020 znašal 0,5 mio evrov. Ocenjujemo, da se bo uvozno tveganje iz Ruske federacije v doglednem času dalo nadomestiti, težje pa bo najti nove kupce,« pojasnjuje Gorišek. Glede gospodarskih tokov posavske regije z Belorusijo javno dostopni podatki kažejo, da teh ni bilo (uvoz za leti 2017 in 2019) ali pa so prav tako zaupne narave. Večja gospodarske dinamika je bila v obdobju 2017–2020 z Ukrajino, kjer je izvoz leta 2019 dosegel skoraj 2,0 mio evrov, medtem ko je uvoz na ravni nekaj 100 tisoč evrov. Podatek za leto 2020 razkriva še, da tako uvoz kot izvoz bazirata na enem do dveh gospodarskih subjektih.

»Upoštevajoč javno dostopne podatke ti kažejo, da je močneje vpeto v gospodarske tokove z omenjenimi tremi državami do pet posavskih podjetij,« meni Gorišek, a dodaja, da je del posavskega gospodarstva vpet v gospodarske tokove z omenjenimi državami posredno, preko slovenskih in/ali tujih podjetij, ki so nosilci posla. »Teh podjetij je po naši oceni do 30. Ocenjujemo, da bodo ta podjetja sicer prizadeta zaradi izpada prihodkov, vendar po naši oceni in razgovoru z vodstvi nekaterih podjetij ne v taki meri, da bodo zaradi tega zašla v večje težave.« Sicer pa posledice vojne v Ukrajini vsi poslovni subjekti čutijo na oteženih logističnih tokovih, izjemni rasti cen surovin in energentov, katerih tveganja bo težje obvladovati. »Ne glede na vse je ocena Posavske gospodarske zbornice, Krško, da je posavsko gospodarstvo dovolj robustno, da ne bo prišlo do večjih odpuščanj ali insolventnih postopkov,« zaključuje Gorišek.
 
Treba bo najti priložnosti na drugih trgih
 
Med podjetji, ki jih je najbolj prizadela rusko-ukrajinska vojna, je INO Brežice, ki svoje izdelke sicer izvaža v več kot 40 držav po svetu. Direktor mag. Aleksandar Cvetanovski priznava, da je prodaja na omenjenih trgih zaradi vojne v celoti zastala in bo imela srednjeročen vpliv na naše poslovanje. »Dnevno se v podjetju ukvarjamo z različnimi izzivi, da zmanjšujemo tveganja za naše podjetje. Nesigurne dobavne verige materiala, eksponentna rast cen vgradnih materialov, astronomske cene energije, inflatorni pritiski in nesigurne makroekonomske razmere od nas zahtevajo izredno fleksibilnost in prilagodljivost,« je še dodal.
 
Tudi v krškem podjetju Ekten so delno vezani na rusko tržišče, lani so tam ustvarili približno desetino prometa, letos pa imajo tam v načrtu dva manjša projekta, ki naj bi jim predvidoma zagotovila 8 % prihodkov, a sta zdaj seveda pod vprašajem. »Situacija nas v tem trenutku ni tako prizadela, bo pa močno vplivala na naše poslovanje v naslednjem letu, saj smo v Rusiji načrtovali večji, 'mega' projekt, a bo zdaj najbrž izpadel. K sreči smo dovolj majhni in fleksibilni, da se bomo lahko prilagodili situaciji in poiskali nove priložnosti na drugih trgih in nas to ne bo spravilo na kolena,« pojasnjuje direktor Uroš Jeke, ki ga bolj skrbi rast cen surovin, zlasti zelo nestabilne cene jekla. »Situacija na trgu je zelo zahtevna,« ocenjuje.
 
Za komentar glede vpliva vojne na njihovo poslovanje smo se obrnili še na nekaj posavskih podjetij, ki so navedena v podatkovni bazi slovenskih izvoznikov na to območje, a se na naša vprašanja niso odzvali.
 
Peter Pavlovič

#povezujemoposavje

Članek je objavljen v novi številki Posavskega obzornika.