Z odprtjem dveh novih sončnih elektrarn v HESS nadaljujejo povezovanje sonca in vode

V družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) so 20. oktobra na ploščadi ob HE Brežice z dogodkom »Kjer sonce nadaljuje pot« slovesno odprli ter uradno zagnali sončni elektrarni FEBR-D1 in FEBR-D2. Novi elektrarni nadgrajujeta zgodbo, ki se je na tem prostoru začela pred tremi leti s postavitvijo prve velike sončne elektrarne ob HE Brežice.

Kot je bilo slišati, s to naložbo v HESS nadaljujejo razvoj enega najzanimivejših primerov povezovanja obnovljivih virov energije v Sloveniji. Z investicijo družba potrjuje, da lahko sonce in voda skupaj ustvarjata zanesljivejšo, bolj prilagodljivo in domačo proizvodnjo električne energije. Območje spodnje Save se zadnja leta vse bolj uveljavlja kot prostor energetskih rešitev prihodnosti. Gradnja hidroelektrarn, sončnih elektrarn in spremljajoče infrastrukture so projekti širše razvojne zgodbe, ki združuje proizvodnjo električne energije, skrb za okolje, urejanje prostora in razvoj lokalnih skupnosti. Fotonapetostne elektrarne ob HE Brežice so poseben primer tovrstnega pristopa. Dopolnjujejo proizvodnjo iz vode in skupaj tvorijo hibridni energetski sistem, ki bolje uporablja naravne danosti prostora.

Pišotek: Območje pri HE Brežice postalo največji kompleks sončnih elektrarn v Sloveniji

Direktor družbe HESS Boštjan Pišotek je ob odprtju poudaril, da novi sončni elektrarni nista le energetski objekt, ampak predstavljata nadaljevanje poti, po kateri v Posavju že vrsto let povezujejo različne obnovljive vire energije. »Sonce in voda se tukaj ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. Prav v takšnem povezovanju vidimo enega bistvenih odgovorov na izzive energetske prihodnosti,« je dodal. Navedel je, da je portfelj družbe HESS danes velik že 175 MW (novi sončni elektrarni, v kateri so vložili dobre 4 milijone evrov in sta bili zgrajeni v dobrih 14 mesecih, imata skupno moč dobrih 15 MW), pri čemer še vedno temelji na 95 % hidroenergije pri proizvodnji električne energije. »Kar je pomembneje, je to, da smo z umeščanjem velikih sončnih elektrarn zastavili novo razvojno stopnjo družbe HESS in pametno izkoristili večnamenskost hidroelektrarn ter prostor po pretočni akumulaciji, ki je nastala z izgradnjo HE Brežice,« je povedal in še dodal, da upoštevaje sončno elektrarno D3 v neposredni bližini, ki so jo v omrežje vključili že v letu 2023, je zato prav to območje zdaj postalo največji kompleks sončnih elektrarn v Sloveniji, ki bo oskrbel 4500 gospodinjstev z zeleno in domačo električno energijo, ter hkrati inovativen hibridni sistem, ki tudi pretočno akumulacijo Brežice izkorišča kot ogromno naravno baterijo. »S tem uresničujemo našo vizijo, ki nam daje smer, da moč Save pretvarjamo v moč trajnega napredka, da z znanjem in odgovornostjo zagotavljamo energetsko prihodnost, na katero se Slovenija lahko zanese,« je še poudaril Pišotek, ki je omenil, da je v načrtu družbe HESS do leta 2030 vzpostaviti tudi večje baterijske hranilnike tako ob HE Brežice kot tudi ob vseh bodočih sončnih elektrarnah, ki jih nameravajo še graditi. »Današnji trendi in odziv trga kažejo, da je edino smotrno graditi sončne elektrarne skupaj z baterijskimi hranilniki,« je pojasnil ter zaključil, da je lahko Slovenija glede na svoje naravne danosti in znanje upravičeno ambiciozna, da postane samooskrbna z električno energijo.

Vizjak: Upam, da bomo lopato za začetek gradnje HE Mokrice zasadili konec 2027 ali na začetku 2028

Zbrane je nagovoril tudi generalni direktor družbe GEN energija mag. Andrej Vizjak, ki je izpostavil pomen domačih virov: »Slovenija bo svojo energetsko varnost lahko gradila le na premišljenem razvoju domačih nizkoogljičnih virov energije. Projekti, kakršni sta novi sončni elektrarni, dokazujejo, da znamo tudi v domačem prostoru uspešno uresničevati razvojne cilje energetskega prehoda.« Pozdravil je napoved ministrice za okolje in prostor mag. Polone Rifelj, da bo Vlada RS v kratkem glede projekta HE Mokrice odločila o prevladi javne koristi proizvodnje elektrike nad javno koristjo ohranjanja narave (kar se je zgodilo 29. oktobra, op. p.) in da bi lahko, če ne bo pritožb, gradbeno dovoljenje pridobili v roku nekaj naslednjih mesecev. »Upam in prizadevali si bomo, da bomo lopato zasadili, če ne konec prihodnjega leta, pa v začetku leta 2028,« je glede začetka gradnje še zadnje v verigi HE na spodnji Savi dejal Vizjak, ki si želi, da bi v Skupini GEN nadaljevali tudi z drugimi pomembnimi investicijami, pri čemer je omenil, da so tik pred podpisom pogodbe za izgradnjo močnega baterijskega hranilnika (40 MW moči in 120 MWh kapacitete) v Termoelektrarni Brestanica ter da uspešno nadaljujejo z načrtovanjem projekta JEK2 (priprava strokovnih podlag in izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje). »S tem želimo poskrbeti za prihodnost in energetsko neodvisnost s trajnostnimi, zanesljivimi viri,« je poudaril Vizjak in dodal, da je pri vseh teh projektih ključno sodelovanje vseh deležnikov.

Spregovoril je tudi poslovni direktor HSE Uroš Podobnik (ravno ta dan je bil imenovan za generalnega direktorja HSE, op. p.), ki je poudaril pomen povezovanja tehnologij in to, da je treba energetsko prihodnost naše države gledati kot na skupen projekt: »Energetski sistem prihodnosti ne bo temeljil na enem samem viru energije, temveč na njihovem sodelovanju. Prav zato so projekti, ki združujejo sončno in vodno energijo, pomemben korak k večji stabilnosti in odpornosti slovenskega elektroenergetskega sistema.« Po njegovih besedah vsak nov megavat doma proizvedene električne energije pomeni večjo energetsko varnost Slovenije.

Župan Molan: Lokalna skupnost mora imeti od državnih projektov konkretne koristi

Župan Občine Brežice Ivan Molan je izpostavil, da novi sončni elektrarni predstavljata nov korak pri izkoriščanju potenciala obnovljivih virov energije v brežiški občini in širšem Posavju, ter poudaril pomen projektov za lokalno okolje: »V Posavju že vrsto let dokazujemo, da je mogoče razvoj energetike povezovati z razvojem občin, izboljšanjem infrastrukture in kakovostjo življenja ljudi. Novi sončni elektrarni predstavljata še en pomemben mejnik na tej poti.« Po njegovem lokalna skupnost ne sme biti zgolj prostor, kjer se izvajajo veliki državni projekti, ampak mora sodelovati pri njihovem načrtovanju in imeti od njih tudi konkretne koristi, ki se odražajo v razvoju okolja in boljši kakovosti življenja prebivalcev. Izpostavil je tudi pomen gradnje HE Mokrice za občino, ki bi poleg proizvodnje obnovljive električne energije za več kot 30.000 gospodinjstev prispevala tudi k poplavni varnosti, urejanju vodnega režima ter nadaljnjemu razvoju prostora ob spodnji Savi.

Ministrica Rifelj: Pri razvoju energetike je treba upoštevati tudi lokalno okolje

Kot zadnja je za govorniški pult stopila častna gostja dogodka, ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj, ki je poudarila pomen odgovornega načrtovanja energetskega prehoda: »Prehod na obnovljive vire energije zahteva konkretne projekte in premišljene odločitve. Ob tem pa ne smemo gledati le na to, koliko energije bomo proizvedli, ampak tudi na to, kako nove projekte umeščamo v prostor ter kakšne vplive imajo ti projekti na okolje in ljudi. Prav na področju prostora in okolja se pogosto srečujejo različni interesi, zato je zelo pomembno, da razvoj energetike načrtujemo odgovorno in dolgoročno ter pri tem upoštevamo tudi lokalno okolje. Le tako bomo lahko cilje energetske neodvisnosti in podnebne odpornosti uresničevali na način, ki bo sprejemljiv in koristen za celotno družbo.«
 
Nato je napočil trenutek za slavnostno dejanje, ko so vsi omenjeni govorci, ki se jim je pridružil še član uprave hrvaškega podjetja Končar Ivan Pajić, na odru skupaj pritisnili na gumb in na velikem ekranu so se prikazali aktualni podatki delovanja elektrarn D1 in D2. Tako so ju tudi simbolično odprli.

Dogodek, ki sta se ga med ostalimi udeležila tudi posavska poslanca mag. Nataša Avšič Bogovič in Janez Jože Olovec, je povezovala Tamara Kos Cverlin, ki je s petjem ob spremljavi Big Banda Krško poskrbela tudi za glasbeno podlago.

R. R., foto: R. R. in HESS

#povezujemoposavje