Časopis za pokrajino Posavje
17.10.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Začetek trgatve in obiranja sadja: Pridelka bo letos malo, a bo kakovosten

Objavljeno: Petek, 17.09.2021    Rubrika: GOSPODARSTVO Redakcija
DSC_0275

Vinogradništvo nima le gospodarskega pomena, ampak pomembno vpliva tudi na videz naše krajine (foto: P. P.).

Vinogradništvo in sadjarstvo sta v Posavju pomembni gospodarski panogi inhkrati tudi priljubljena 'popoldanski' dejavnosti, ki imata velik pomen tudi za videz naše krajine in posledično njeno turistično zanimivost. V teh dneh se začenjata tako obiranje sadja kot trgatev grozdja, na njun 'izkupiček' pa so v veliki meri vplivale letošnje vremenske nevšečnosti, zlasti huda pozeba v začetku aprila.

Kot nam je povedal Janko Matjašič iz sromeljske Vinske kleti Martina in Janko Matjašič, ki vsako leto za svoja pridelana vina prejme vrsto priznanj in odlikovanj, je letos trta zaradi pretoplega konca zime začela prehitro brsteti, čemur je sledila izrazita ohladitev – ponekod so se temperature spustile od -6 do -8 °C. Po njegovih besedah so najbolj pozebli žametna črnina, rumeni muškat in modra frankinja. Ostale bele sorte so pozeble nekoliko manj, odvisno od lege vinograda, dejstvo pa je, da so najbolj pozeble najboljše vinogradniške lege. Potem je bila deževna in nekoliko premrzla pomlad, zato je trta zaostajala v razvoju. Sledilo je vroče poletje z veliko sončnimi dnevi in trta je počasi nadoknadila zaostanek v razvoju. V avgustu in predvsem v prvi polovici septembra smo imeli zelo lepo in toplo vreme, tako da grozdje lepo dozoreva, je opisal Matjašič in dodal, da bo po količini pridelek grozdja precej manjši, kakovost grozdja pa kaže na zelo dober, mogoče celo vrhunski letnik. »Glede na spomladansko pozebo bo predvsem pri rdečih sortah, ki so bile bolj prizadete, treba upoštevati, da grozdje ne bo enakomerno dozorevalo. Zato bo treba biti pazljiv že pri trgatvi, da se nedozorelo grozdje ne pomeša z dozorelim, sicer bomo imeli preveč grobe tanine in previsoke kisline ter neugodne pH vrednosti. Pozorni moramo biti na temperaturo vrenja mošta, ki ne sme biti previsoka, po končanem vrenju moramo čim prej ločiti grobe droži od mošta in mošt primerno žveplati, da ne pride do oksidacije,« svetuje.
 
Če lahko, še malo počakajte
 
Trgatev se je dejansko pričela že v minulih dneh, zlasti pri vinogradnikih, ki se ukvarjajo s pridelavo penin, saj morajo grozdje v ta namen potrgati prej. Matjašič pravi, da so zgodnje sorte, kot je solaris, že potrgali, sedaj je v teku trgatev dornfelderja, tudi zeleni silvanec, pinot, chardonnay so večinoma že primerni za trgatev (odvisno od lege vinograda in količine pridelka). Po 20. septembru se bodo pričele trgati ostale bele sorte: kerner, traminec, sauvignon, rumeni muškat, nato laški rizling in modra frankinja, proti koncu meseca pa še rumeni plavec, šipon, renski rizling in tudi žametna črnina. »Sladkorji so lepi in visoki, ni pa sladkor edina sestavina, ki določa kakovost grozdja, je pa enostavna za meriti, zato se začetek trgatve določa predvsem na podlagi tega,« pravi Milena Rožman z brežiške izpostave KGZ Novo mesto. Nekateri vinogradniki nameravajo začeti tudi že s trgatvijo rdečih sort grozdja, zlasti frankinje, manjši vinogradniki tudi žametne črnine, saj jo je zaradi pozebe precej malo in lepo zori. A Rožman opozarja, da je treba biti pri rdečem grozdju pozoren tudi na zrelost pešk oz. na t. i. taninsko zrelost, ki pa se je pri običajnim meritvah za določanje zrelosti ne meri: »Tisti, ki res hočejo neko kvaliteto, bodo še počakali.« Po drugi strani pa je grozdje zelo na udaru ptičev, saj zanje v tem času ni hrane recimo v gozdovih, zato napadajo vse zoreče sadje. »Če razmere dopuščajo, svetujem še počakati s trgatvijo, če pa je naval ptic prevelik, pa je treba reševati, kar je še na trtah,« meni sogovornica. Kar se kvalitete tiče, se letos pričakuje dober do zelo dober letnik, količinsko pa bo seveda zaradi spomladanske pozebe manjši, kot ocenjuje Milena Rožman, od 30 do 40 %. »Največji izpad bo pri žametni črnini, kjer so nekateri trsi povsem prazni, na nekaterih je le en grozd na mladico ali še manj. Žametovke, ki je bila včasih vsa obložena in je bilo vedro grozdja po trti, že nekaj let ni več.«  
 
V Kleti Krško pričakujejo, da bo glavnina letošnje trgatve opravljena v septembru. Letošnje količine bodo, kot je bilo že omenjeno, zaradi pozebe in ponekod toče zelo nizke. Ocenjujejo, da bodo prejeli v klet okvirno 40 % pogodbenih količin, kar predstavlja velik izziv, saj imajo navedeno količino tako rekoč že vnaprej razprodano, zato obstaja veliko tveganje, da bo vina celo zmanjkalo. »Želimo si, da se končno nekaj naredi na vinskem redu in ceni, kajti če narava ni dovolj zgovorna sama po sebi, ne vidimo druge rešitve,« pravi njihova vodja marketinga Katarina Simončič. Začeli so oz. bodo s trgatvijo zgodnjih belih in rdečih sort, ki jih namenjajo peninam. V krški kleti so se v zadnjem času osredotočili na tri področja: prvo je vino cviček kot paradno vino kleti, ki mu bodo v bodoče posvetili še več pozornosti za doseganje še višje kakovosti skozi sadnost in pitnost, drugo področje je modra frankinja kot žametno vino Posavja, tretje pa so peneča vina, kjer kupcem ndijo kupcem šest penin, pridelane tako po charmat metodi kot klasični šampanjski metodi.
 
Najprej pozeba, nato še suša in vročina
 
DSC_0430

Sadjarstvo je na udaru podnebnih sprememb, zaradi česar je sadjarskih kmetij čedalje manj (foto: R. R.).

Tudi za sadjarje je letošnje leto težavno. Kot pojasnjuje Martin Mavsar, specialist za kmetijsko tehniko in sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, se je letošnja sadjarska sezona začela spodbudno in optimistično. »Zimski pregled cvetnega nastavka je nakazoval dobro letino pri vseh sadnih vrstah. Žal so se v prvi dekadi aprila temperature zraka spustile krepko pod ledišče. Dan pred prvim padcem temperatur smo bili priča tudi debeli snežni odeji, ki je ponekod merila več kot 10 cm,« spomni na spomladansko vremensko katastrofo v času, ko so bili koščičarji fenološko v polnem cvetenju oz. se je pri večini faza cvetenja že zaključevala, medtem ko so se pri pečkarjih pričeli odpirati prvi cvetovi. »Nizke temperature, ki so se ponekod približale tudi –10 stopinj Celzija, so že kazale, da bo škoda zelo velika. Slednje se je tudi potrdilo pri kasnejših pregledih v nasadih,« nadaljuje. Na območju Posavja, Dolenjske in Bele krajine so tako sadjarji ostali brez pridelka koščičarjev. Manjša izjema so le redke mikrolokacije, kjer je ostal kakšen plod. Nekoliko manjši izpad, a še vedno zelo velik, beležijo pri pečkarjih, kjer ocenjujejo, da bo le tretjina običajnega pridelka. Prav tako je škoda zaradi nizkih temperatur nastala tudi pri jagodičju. »Letošnjo letino poleg že omenjenih nizkih temperatur krojijo tudi ostali ekstremi. Tu mislim predvsem na dve sušni obdobji, kjer je primanjkovalo padavin, ter vročinski stres, ki je ustavil razvoj rastlin. Pomanjkanju padavin smo priča tudi v zadnjem obdobju, ko bi morali plodovi pred obiranjem nekoliko pridobiti na debelini in masi,« še dodaja Mavsar.
 
Poziv potrošnikom: Kupujmo lokalno
 
Tudi predsednik Sadjarskega društva Artiče Mitja Molan ugotavlja, da je spomladanska pozeba terjala svoj davek zlasti glede količine pridelka. Pri tem kot zanimivost dodaja, da so bile letos tipične sadjarske lege celo bolj prizadete kot tiste, ki so označene za netipične. »Določene sorte jablan – podobno velja tudi za koščičarje – so skoraj v celoti ali pa kar 100-odstotno pozeble (npr. idared, jonagold), druga zanimivost pa je, da sta imeli sorti gala in zlati delišes veliko nastavkov, ampak so bili najboljši cvetovi na žalost uničeni, tako da so jabolka občutno drobnejša, poleg tega je kot posledica pozebe prisotna tudi mrežavost. Vprašanje, kako bodo slovenski trgovci in seveda potrošniki to sprejeli. So pa ta jabolka zelo okusna, sladka, čvrsta, jesen je namreč lepa,« pojasnjuje Molan. Letina 2021 je tako še ena v nizu letin, ki niso idealne. Sadjarstvo je pač panoga, ki je poleg razmer na trgu vezana tudi na podnebne spremembe, to se iz leta v leto žal vedno bolj dokazuje. Molan opozarja, da je na artiškem koncu le še približno deset sadjarskih kmetij, vsako leto katera na novo ugasne.
 
Mavsar meni, da je treba kljub vsem nevšečnostim, ki so letos spremljale pridelavo sadja, z optimizmom zreti v naslednjo sezono, ob tej priliki pa vabi potrošnike, naj kupujejo kmetijske pridelke in izdelke slovenskih pridelovalcev: »Lokalna trajnostna oskrba ima poleg bolj kakovostnih živil še širši družbeni pomen. Z nakupovanjem lokalnih pridelkov in podpiranjem lokalnih kmetovalcev podpiramo lokalno kmetijstvo, samooskrbo in okolje ter skrbimo za to, da bodo kmetije v naši skupnosti obstajale tudi v prihodnosti. Tako bodo imeli tudi prihodnji rodovi vedno dostop do polnovredne, sveže in hranil polne lokalne hrane ter lokalnemu okolju prilagojenih okusov.«
 
Peter Pavlovič, Rok Retelj

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»