Zaključek projekta EIP »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba« s posavskim doprinosom

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) z naslovom »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba« se je začel konec leta 2018 in se bo uradno zaključil sredi aprila 2022. Vsebinsko je projekt povezoval celosten pogled na zrnate stročnice (s poudarkom na soji); v prvi vrsti smo se raziskovalci ukvarjali s preučevanjem različnih agrotehnik pridelave zrnatih stročnic. Iz pridelanega zrnja se je nadaljevala pot njihove predelave, saj je ta segment izredno pomemben za njegovo uporabo in ustvarjanje dodane vrednosti izdelkom iz zrnja. Načini uporabe zrnja zrnatih stročnic pa so ključen motiv, ki poganja tako pridelavo kot tudi predelavo in tem vsebinam je bil v projektu namenjen tudi velik del pozornosti. Triletni projekt je sestavljalo 11 članov, in sicer Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (Univerza v Mariboru), ki je vodilni partner, Biotehniška fakulteta (Univerza v Ljubljani), Kmetijski inštitut Slovenije, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, KGZS – Zavod Novo mesto in kmetijska gospodarstva Žipo Lenart (d.o.o.), Topolovec, Ferlan, Grubič, Kure in Leskošek.

Posavje je bilo del projekta s sodelovanjem kmetijskega gospodarstva (KG) Mirana Grubiča iz Brežic. V triletnih demonstracijskih poljskih poskusih na soji, ki smo jih vodili člani skupine za poljedelstvo iz Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, smo preizkušali vplive sort, gnojenja in nanašanja različnih bakterijskih inokulantov na seme soje pred setvijo na pridelek zrnja, morfologijo rastlin in biokemijske lastnosti zrnja. Kot sorta z največjim pridelkom se je pokazala sorta PR91M10 semenarske hiše Pioneer s povprečnim pridelkom 3,4 t/ha. Sledili sta sorti ES Mentor in Altona s pridelkoma 3,1 t/ha semenarske hiše Saatbau. Sorta Altona je dosegla najvišjo vsebnost beljakovin v zrnju (42,4 %), drugi dve pa okoli 40,5 %. Glede na vsebnost maščob v zrnju so bile sorte izenačene (povprečje 20,1 %). Pokazalo se je, da je dodatno inokuliranje semena pred setvijo smiseln ukrep, saj lahko na ta način dosežemo povečanje pridelka soje tudi do 10 %. Dodatni poskusi v letu 2021 s pridelavo soje brez dušika so pokazali, da je bil na kontrolnih parcelah pridelek nižji za 17,5 %. Vpliv gnojenja soje z dušikom bi bilo treba preučevati tudi v prihodnosti, saj splošna priporočila za gnojenje soje z dušikom niso enoznačna. Soja kot tudi druge metuljnice so sposobne simbioze z bakterijskimi noduli, kjer poteka fiksacija zračnega dušika in pretvorba v rastlini dostopno obliko, zato ima dodajanje zunanjih virov dušika različne vplive.

O naših rezultatih smo poročali na nedavni zaključni konferenci projekta »Zrnate stročnice-pridelava, predelava in uporaba«, ki je potekala dne 11. marca 2022 na daljavo. Več kot 100 udeležencev konference je lahko slišalo zaključke projekta iz vseh treh delovnih sklopov: v prvem sklopu so bile predstavljene dobre pridelovalne prakse soje, od mehanskega zatiranja plevelov, možnosti zmanjševanja odmerkov FFS za uspešno kemično varstvo soje do uspešne tehnologije pridelave visokega fižola in pridelave soje na ekološki način. Predstavljen je bil tudi primer dobre prakse, kjer kmetija Jakob iz Prekmurja na več hektarjih v združeni setvi prideluje fižol in koruzo. V drugem sklopu so bili slušateljem predstavljeni načini uporabe stročnic v prehrani ljudi, od mnogoterih načinov uporabe fižola v vsakdanji prehrani in tradicionalnih načinov priprave stročnic iz azijske kuhinje do uporabe sojinih pogač za pripravo kruha. V prikazu dobre prakse se je predstavilo slovensko podjetje Kis in kvas, ki uspešno izdeluje fermentirane izdelke iz zrnatih stročnic. V zadnjem sklopu pa smo lahko prisluhnili možnostim uporabe soje za prehrano prežvekovalcev in neprežvekovalcev, predstavljena je bila v projektu razvita inovativna stiskalnica za olje iz soje, ki so jo razvili na Kmetijskem inštitutu Slovenije, za konec pa smo dobili vpogled v načine certificiranja živil in krmil po standardu »Pridelano/proizvedeno brez GSO« in kako v zadnjih letih potekata pridelava in odkup soje v Sloveniji. V primeru dobre prakse se je predstavila kmetija Kure iz Bele krajine, kje vso doma pridelano sojo (na površinah 10 do 15 ha na leto) predelajo in porabijo na lastni živinorejsko-poljedelski kmetiji.

Zaključek konference kot tudi celega projekta je bil, da ima tak način sodelovanja, kjer smo bili med sabo tesno povezani raziskovalci, kmetijski svetovalci in pridelovalci, izredno pozitivne učinke na uspešnost dela in da smo pri opisanem projektu pridobili številne uporabne rezultate, ki bodo v pomoč pri delu ne samo v projektu udeleženim kmetijam, ampak vsem ostalim pridelovalcem kot tudi širši zainteresirani javnosti, ki je na kakršen koli način povezana z zrnatimi stročnicami oz. jo ta tema zanima. Konkretni zaključki, ki so bili pridobljeni v okviru projekta »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba«, bodo zbrani v treh strokovnih monografijah, ki bodo prosto dostopne na spletni strani projekta (http://zrnatestrocnice.um.si/), kjer lahko spoštovani bralci najdete več posnetkov predstavitev iz zaključne konference kot tudi zanimiva video gradiva in ostale vsebine iz projekta »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba«.

doc. dr. Marko Flajšman
Gregor Šilc
Miha Slapnik
doc. dr. Darja Kocjan Ačko
Skupina za poljedelstvo, Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta