​Brezposelnost v Posavju nizka, pričakovanja gospodarstva pa pesimistična

Zavod RS za zaposlovanje, Območna enota Sevnica in GZS Posavska gospodarska zbornica, Krško sta na skupni novinarski konferenci predstavila stanje brezposelnosti na lokalnem trgu dela in pričakovanja gospodarstva v letu 2026.

Na območju sevniške območne službe ZRSZ, ki zajema območje upravnih enot Brežice, Krško in Sevnica, je imela konec novembra v evidenci 1.727 brezposelnih oseb, je povedala vodja – direktorica območne službe Polona Mirt, kar pomeni 4,8-odstotno registrirano brezposelnost, malenkost višjo kot na državni ravni (4,5 %), glede na enako obdobje lani je za 0,8 odst. točke nižja. Medletno se je brezposelnost na državni ravni najbolj zmanjšala ravno v Posavju (-13,2 %). Na Uradu za delo v Krškem je vpisanih 836, v Brežicah 573 in v Sevnici 318 brezposelnih oseb. Največ prijav v registrirano brezposelnost je zaradi izteka zaposlitve za določen čas, priliva iskalcev prve zaposlitve, nekaj je tudi presežnih delavcev. Delovno aktivnih je bilo 24.967 od skupno 71.263 prebivalcev tega območja. Za Posavje je že dlje časa značilna 'zahtevna struktura' brezposelnih oseb, saj jih ima skoraj 44 % največ osnovnošolsko izobrazbo, skoraj 25 % je iskalcev prve zaposlitve, 20 % je invalidnih oseb, skoraj 52 % pa predstavljajo dolgotrajno brezposelni, to so osebe z zdravstvenimi in drugimi kompleksnimi ovirami, ki običajno zahtevajo medinstitucionalni pristop. Med brezposelnimi je slabih 23 % prejemnikov denarnega nadomestila, kar je manj kot na državni ravni (slabih 30 %). 

Ko jih ne dobijo doma, zaposlijo tujce 

Delodajalci so zavodu letos sporočili več kot 5.000 prostih delovnih mest, največ v dejavnostih izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, gradbeništva, predelovalnih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, glede na poklice pa je bilo največ povpraševanja po učiteljih razrednih pouka in vzgojiteljih predšolskih otrok, delavcih za preprosta gradbeniška dela, čistilcih in gospodinjskih pomočnikih, poklicih za zdravstveno in socialno oskrbo itd. »Naša primarna usmeritev je aktivacija razpoložljivega delovnega potenciala. Glede na to, da imamo v evidenci osebe, ki imajo večje ovire za vključitev v redna delovna mesta ali pa potrebujejo dodatne ukrepe, skušamo delodajalce motivirati, da se čim več poslužujejo teh ukrepov,« je dejala Mirt, pri tem pa izpostavila programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja, potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, programe usposabljanja na delovnem mestu, delovni preizkus, formalno izobraževanje, subvencije za zaposlovanje težje zaposljivih brezposelnih oseb, starejših, dolgotrajno brezposelnih in nižje izobraženih, javna dela in učne delavnice.
 
Kadar delodajalci ne uspejo pokriti svojih potreb z domačim kadrom, se poslužujejo tudi zaposlovanja tujcev. V letošnjih prvih enajstih mesecih so v Posavju izdali skupno 1330 delovnih dovoljenj in soglasij za izdajo enotnega dovoljenja za delo in prebivanje, kar je 5,7 % manj kot lani. Gre zlasti za tujce iz Bosne in Hercegovine, Nepala, Kosova in Srbije, sledijo Belorusija, Filipini, Indija in Severna Makedonija, ki delajo največ v kmetijstvu, gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, prevozu in skladiščenju ter gostinski dejavnosti. 

Največje pomanjkanje v zdravstvu, sociali in izobraževanju 

Kvalitativna raziskava Poklicni barometer, ki jo Zavod za zaposlovanje v sodelovanju s partnerji izvaja enkrat letno, kaže, da bo v naslednjem letu pomanjkanje kadra najbolj izrazito na že omenjenih področjih zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja, pa tudi prevoza, gostinstva in predelovalnih dejavnosti. »Obstajata dva ključna razloga za ta primanjkljaj: prvi je pomanjkanja delovne sile, ko na trgu ni dovolj kandidatov za tovrstna delovna mesta oz. jih delovni pogoji odvračajo od tega, da bi iskali zaposlitev v teh poklicih; in drugi, ko kader sicer obstaja, a je zaradi pomanjkanja znanj in izkušen premalo usposobljen, ali pa strukturni dejavniki, npr. starost in invalidnost, vplivajo na njegovo nezaposljivost,« pojasnjuje Polona Mirt. Poklicni barometer kaže tudi na predvideni presežek določenih poklicev, npr. grafičnih in medijskih oblikovalcev, fotografov, novinarjev, receptorjev, referentov v turističnih poslovalnicah, voznikov itd. Zaradi vsega tega se na zavodu ukvarjajo tudi s karierno orientacijo osnovnošolcev in 16. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organizirajo nov vseslovenski karierni dogodek Kam in kako – izberi poklic, na katerem bodo predstavili različne obetavne poklice, možnosti usposabljanja, izobraževanja, prekvalifikacije, štipendiranja itd., udeležba pa bo brezplačna. 

Prevladuje pesimizem, zlasti v manjših podjetjih 

»Industrija že četrto leto s pesimističnimi pričakovanji gleda na leto, ki je pred nami,« je povedal direktor posavske gospodarske zbornice Darko Gorišek. Gre za rezultate ankete Eurochambers 2026, v kateri je sodelovalo 450 podjetij, med njimi tudi posavska, v vzorcu pa so bili upoštevani kriteriji velikosti, sektorja in geografske lokacije sedeža podjetij. Kot največje izzive v letu 2026 gospodarstveniki izpostavljajo stroške dela, administrativna bremena, cene energije in surovin ter pomanjkanje usposobljenih delavcev. Pesimizem je najbolj prisoten med mikro in majhnimi podjetji, nekoliko manjši pa med velikimi in srednjimi podjetji.
 
Več slovenskih podjetij v naslednjem letu pričakuje zmanjšanje prodaje na domačem trgu kot pa rast. V Posavju se sicer pričakuje rahla rast prihodkov na domačem trgu. Glede prodaje na tujih trgih so pričakovanja nekoliko boljša, a skupni saldo ostaja negativen (–3 odst. točke). Investicijska aktivnost ostaja zadržana zlasti v industriji (saldo -20 odst. točk). Pričakovanja glede gibanja zaposlenosti previdno optimistična: 21 % pričakuje rast zaposlenosti, 63 % nespremenjeno število zaposlenih, 16 % pa zmanjšanje števila zaposlenih. Najbolj optimistične so velike in srednje velike družbe, manj pa mikro in majhna podjetja. Pričakovanja v industriji so – zaradi strukturnih izzivov in šibkejšega povpraševanja – za odtenek nekoliko bolj zadržana kot v storitvah. Kot je še poudaril Gorišek, je več kot 50 % podjetij v Posavju v tuji lasti, ki težko razumejo dodatne stroške dela zaradi uvedbe obvezne božičnice, pa tudi omejitve zaradi varovanja vodnih virov (ki mu gospodarstvo sicer ne nasprotuje), zaradi katerih je predvsem na območju krške občine zelo oteženo investiranje v novogradnje industrijskih objektov. 

Za svobodno, pogumno in podjetno Slovenijo 

Kot odgovor na vse našteto so v Gospodarski zbornici Slovenije pripravili gospodarski program, naslovljen Made in Slovenia 2035, ki »govori, po kateri poti bi morali iti, da bi bili leta 2035 zopet med najuspešnejšimi državami Evropske unije in tudi na svetovni ravni. Žal nam vsi indikatorji padajo, najbolj zaskrbljujoče je, da nam pada indikator inovativnosti, ki je gonilo razvoja,« je pojasnil Gorišek. Kot ključne strateške usmeritve so v dokumentu izpostavljene elektroindustrija, trajnostna mobilnost, farmacija in biotehnologija, logistika in gradbeništvo, industrija materialov in krožno gospodarstvo, kmetijstvo ter proizvodnja živil in pijač, lesnopredelovalna panoga ter panoga informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Naštete panoge ustvarijo 50 % vseh prihodkov v gospodarstvu, na tujih trgih ustvarijo skoraj 70 % prihodkov, ustvarijo 63 % celotne dodane vrednosti in zaposlujejo 62 % vseh zaposlenih v gospodarstvu ter realizirajo 62 % vseh investicij. Na podlagi tega je predlaganih 88 ukrepov, s pomočjo katerih naj bi do leta 2035 realizirali dobrih 19 milijard evrov investicij (tri četrtine bi prispevalo gospodarstvo, četrtino pa država), za 48 % povečali slovenski BDP v primerjavi z letom 2024, za dve odst. točki povečali letno realno rast BDP in ohranili 55. delovnih mest, ki bi sicer izginila. Gospodarska zbornica je pripravila tudi Manifest za Slovenijo 2035, v katerem se zavzemajo za svobodno, pogumno in podjetno Slovenijo.

P. P.

#povezujemoposavje