​Energetska prihodnost Slovenije: veliki razvojni projekti zahtevajo pravočasne odločitve in ustrezne kadre

Na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru je v okviru Dnevov posavske energetike 2026 v sredo, 11. novembra 2026, potekala okrogla miza z naslovom Energetska prihodnost Slovenije: izzivi in priložnosti za razvoj kadrov.

Dogodek je povezal predstavnike energetskih družb, državnih institucij ter izobraževalnega in raziskovalnega okolja. V ospredju sta bili dve ključni vprašanji: kako bo Slovenija zagotovila zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo v prihodnjih desetletjih ter ali ima za uresničitev načrtovanih energetskih projektov dovolj ustrezno usposobljenih strokovnjakov. Razprava je tako povezala razvojne izzive energetskega sektorja s potrebo po dolgoročnem in sistematičnem razvoju kadrov.

V prvem delu okrogle mize, namenjenem razvojnim izzivom in priložnostim slovenskega energetskega sektorja, so sodelovali: mag. Andrej Vizjak, GEN energija, Gorazd Pfeifer, Nuklearna elektrarna Krško, Boštjan Pišotek, HESS, in dr. Tomaž Nemec, Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.

V ospredju razprave so bila vprašanja energetske varnosti, prihodnje proizvodnje električne energije in sposobnosti Slovenije za izvedbo velikih energetskih projektov. Posebna pozornost je bila namenjena projektu JEK2, njegovim časovnim in finančnim izzivom ter možnostim vključevanja gospodarstva in odjemalcev v financiranje prihodnjih energetskih zmogljivosti. Razprava je zajela tudi izzive umeščanja energetskih objektov v prostor, zlasti na primeru HE Mokrice, razvojni potencial hidroenergije ter pomen usklajevanja energetskih, okoljskih in gospodarskih ciljev. Pomembno vprašanje je bilo tudi, kakšno kombinacijo energetskih virov bo Slovenija potrebovala za zanesljivo in konkurenčno oskrbo po letu 2040.

V drugem delu okrogle mize, posvečenem razvoju kadrov za energetski sektor, so sodelovali: doc. dr. Maja Modic, Univerza v Mariboru, prof. dr. Iztok Tiselj, Institut »Jožef Stefan«, mag. Ana Vučina Vršnak, Energetska zbornica Slovenije, in Dejan Flašker, Direktorat za inovacije in digitalizacijo v izobraževanju in znanosti na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino.

Razprava je osvetlila naraščajoče potrebe energetskih podjetij po strokovnjakih, zlasti s področij elektrotehnike, strojništva in energetike, ter vse večjo konkurenco za tehnične kadre med različnimi gospodarskimi panogami. Pozornost je bila namenjena tudi ugotovitvam raziskave Energetske zbornice Slovenije o kadrovskih potrebah do leta 2030 in pripravi nacionalne jedrske kadrovske strategije, ki je pomembna za dolgoročni razvoj slovenskega jedrskega sektorja.

Posebej so bili izpostavljeni načrti Univerze v Mariboru za vzpostavitev novega študijskega programa jedrske energetike, razvoj celotne vertikale študijskih programov ter raziskovalno-izobraževalnega jedrskega centra. Gre za pomembno razvojno usmeritev, s katero želi univerza prispevati k zagotavljanju strokovnjakov za prihodnje potrebe jedrske energetike. Razprava je poudarila tudi pomen privabljanja mladih v tehniške in naravoslovne poklice, povezovanja izobraževanja z gospodarstvom ter razvoja kompetenc, ki jih bodo zahtevale nove tehnologije.

Osrednje izhodišče okrogle mize je bilo, da energetske prihodnosti Slovenije ni mogoče načrtovati ločeno od razvoja kadrov. Uresničevanje velikih energetskih projektov poleg pravočasnih strateških odločitev, finančnih vlaganj in ustrezne infrastrukture zahteva tudi dolgoročno zagotavljanje strokovnega znanja. Pri tem je ključno sodelovanje energetskih podjetij, države ter izobraževalnih in raziskovalnih institucij.

Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru s svojo izobraževalno in raziskovalno dejavnostjo ter povezovanjem z energetskim gospodarstvom aktivno prispeva k iskanju odgovorov na te izzive. Okrogla miza je tako predstavljala pomembno priložnost za strokovni dialog o prihodnosti slovenskega energetskega sistema in kadrih, ki bodo omogočili njegov razvoj.

Okrogla miza je potekala na Inštitutu za energetiko Fakultete za energetiko UM v Krškem, moderirala pa sta jo Mojca Drevenšek in prof. dr. Sebastijan Seme, dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru.

Dneve posavske energetike 2026 so omogočili: Skupina GEN, Termoelektrarna Brestanica, d. o. o., ELMONT d. o. o. Krško, Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d. o. o. (HESS), ter Mestna občina Krško.

Vir: FE Krško