​Minister Kumer na ogledu gradbišča odlagališča NSRAO »pozitivno presenečen«

Gradbišče odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini si je v četrtek ogledal minister za okolje, podnebje in prostor mag. Bojan Kumer s sodelavci.

V kratkem (6. junija) bo minilo eno leto od položitve temeljnega kamna za odlagališče NSRAO. »Dokazujemo, da delujemo zelo odgovorno, jedrski program namreč pomeni, da moraš zgraditi odlagališče za trajno odlaganje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov,« je po obisku povedal minister Kumer in poudaril, da je pozitivno presenečen nad potekom del v minulem letu. Gradnja odlagališča ne pomeni le, da s tem poskrbimo za svoje odpadke in varno obratovanje NEK, ampak dajemo tudi možnosti za širitev jedrskega programa v Sloveniji, je še dodal minister. »Današnja sveža novica je, da je naše ministrstvo na ministrstvo, pristojno za prostor (Ministrstvo za naravne vire in prostor, op. a.), posredovalo popolno vlogo za razgrnitev državnega prostorskega načrta za JEK2,« je še povedal. Kot so na ponedeljkovi skupni seji posavskih občinskih svetov povedali predstavniki GEN energije, objavo pobude za DPN pričakujejo še pred poletjem oz. do konca junija.
 
Direktor ARAO mag. Sandi Viršek je povedal, da so do konca minulega leta zaključili z izgradnjo primarnega podpornega zidu, zdaj pa nadaljujejo z izkopom. »Smo na slabih 20 metrih, torej na slabi tretjini izkopa silosa. Načrtujemo, da bomo z izkopom končali do konca tega leta in nato v naslednjem letu zgradili silos, v 2027 pa dokončali še vso preostalo infrastrukturo,« je pojasnil. Proti koncu 2027 je načrtovan začetek poskusnega obratovanja odlagališča, takrat oz. v začetku leta 2028 bi lahko v odlagališče pospravili prve radioaktivne odpadke, ki so zdaj v začasnem skladišču v NEK.
 
Spomnimo: odlagališče NSRAO v Vrbini gradi konzorcij z vodilnim partnerjem Riko d.o.o. iz Ljubljane in partnerji Kolektor iz Nove Gorice, CGP iz Novega mesta in Kostak, d.d. Zgrajeni bodo štirje objekti: upravno-servisni, tehnološki objekt, hala nad silosom in odlagalni silos za NSRAO (premer notranjega dela bo 27,3 metra, globina pa 54 metrov), celotna vrednost projekta pa je slabih 93 mio evrov brez DDV. Odlagališče NSRAO je zasnovano le za (slovensko) polovico odpadkov iz NEK, čeprav ima ARAO okoljevarstveno soglasje za izgradnjo dveh silosov. Na podlagi sklepa meddržavne komisije za NEK mora Hrvaška poskrbeti za svojo polovico odpadkov, za kar naj bi zgradila odlagališče na lokaciji v Čerkezovcu. Po začetku obratovanja odlagališča bodo v nekaj letih vanj prestavili radioaktivne odpadke, ki so zdaj v (začasnih) skladiščih, potem bo odlagališče za nekaj let prešlo v fazo mirovanja, ko vanj ne bodo odlagali odpadkov oz. ga bodo le nadzorovali. Po letu 2040 se bo začelo zapiranje in razgradnja NEK, zato bodo odlagališče spet odprli in vanj odložili še odpadke, ki bodo nastali do takrat in pri tem postopku. Po letu 2050 se odlagališče zapre in preide v t. i. dolgoročni nadzor – 50 let aktivnega monitoringa in 250 let pasivnega nadzora, po 300 letih pa bo to območje primerno za kakršno koli rabo.
 
P. P., foto: P. P. in ARAO