​Na Brežiškem obrtniškem forumu o kadrih, investicijah, prostorskem razvoju ...

V Pivnici Reset je 3. novembra na pobudo neodvisnih list Sonce in Korak naprej potekal Brežiški obrtniški forum. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar in pet lokalnih gospodarstvenikov je spregovorilo o konkurenčnosti, pomanjkanju kadrov, investicijskih ovirah, prostorskem razvoju ter prihodnosti družinskih podjetij. 

Osrednje sporočilo srečanja: Brežice imajo potencial, vendar mora gospodarskemu razvoju slediti tudi jasno načrtovano in odzivno podporno okolje.

Forum je s kratkim pozdravom odprl Jurij Pezdirc, podjetnik in predstavnik organizatorjev. Sledila sta nagovor predsednika OZS in okrogla miza »Glas brežiškega gospodarstva – kje smo in kje bi morali biti?«.
 
Blaž Cvar: konkurenčno poslovno okolje je pogoj za razvoj

Predsednik OZS Blaž Cvar je izpostavil, da slovensko gospodarstvo potrebuje bolj predvidljivo zakonodajo in učinkovitejši socialni dialog. Opozoril je na razhajanja med gospodarstvom, politiko in sindikati ter poudaril pomen sodelovanja pri oblikovanju reform. Po njegovi oceni določene ureditve slovenskih podjetij ne postavljajo v enakovreden položaj s konkurenco iz sosednjih držav; sprememb zato ne vidi kot posebnih ugodnosti za posamezne skupine, temveč kot nujne pogoje za normalno in konkurenčno poslovanje.

Dotaknil se je tudi gospodarske odpornosti. Čeprav trenutnih kazalnikov ni ocenil kot izrazito slabih, je opozoril na izkušnjo finančne krize v letih 2008–2010, po kateri je Slovenija dolgo občutila posledice. Kot opozorilni znak je omenil tudi selitve sedežev in uprav podjetij v tujino, ki jih povezuje z manj ugodnim poslovnim okoljem.
 
Poseben poudarek je namenil kadrom: pomanjkanju domače delovne sile, zaposlovanju tujcev, možnosti daljše delovne aktivnosti starejših ter razbremenitvi razvojnih kadrov. Velik del odgovora vidi v obnovi ugleda obrtnih poklicev, boljšem poklicnem izobraževanju in vajeništvu. Opozoril je na prakse Avstrije in Nemčije, kjer je povezovanje šolanja in dejanskega dela v podjetjih praviloma močnejše, ter poudaril pomen sodelovanja OZS pri iskanju izvedljivih rešitev.

Kaj so povedali brežiški gospodarstveniki?
 
Ivan Kostevc, dolgoletni podjetnik, občinski svetnik in predsednik Odbora za gospodarstvo Občine Brežice, je poudaril, da občina kljub ugodni legi in podjetniški tradiciji še ne izkorišča vsega svojega gospodarskega potenciala. Izpostavil je pomanjkanje večjih gospodarskih subjektov in potrebo po jasnejši razvojni usmeritvi, ki bo omogočala rast obstoječim podjetjem in privabljala nove investitorje. Ob tem je pohvalil delo ZPTM Brežice, ki po njegovem mnenju kljub omejenim sredstvom opravlja pomembno delo pri podpori podjetnikom. Izziv je, kako to podporo nadgraditi s konkretnimi ukrepi in predvsem dodatnimi razpisi, podprtimi iz strani občine Brežice.

Nina Gregorčič iz podjetja REM je podrobneje predstavila izkušnjo načrtovanja večje investicije. Kot primerna možnost se je sprva ponujala industrijska cona Brezina, vendar razpoložljiva zemljišča niso bila dovolj velika, zato so poiskali drugo lokacijo v bližini HPG. Komunikacijo z občino je ocenila pozitivno, bistveno težavo pa vidi v visokih stroških komunalnega in infrastrukturnega opremljanja, ki v znatni meri bremenijo investitorja. Po predstavljenih načrtih bi lahko projekt omogočil do 250 delovnih mest. Njen primer zato odpira širše vprašanje, kako občina velikim razvojnim projektom zagotavlja ustrezne površine in infrastrukturo, ne da bi pri tem prezrla stroškovno vzdržnost investicij.

Igor Zorko, podjetnik in investitor, soustanovitelj Baby Centra ter povezan s podjetjema Prodoma in Reset Brewery, je opozoril predvsem na dolgotrajne prostorske in upravne postopke. Po njegovih izkušnjah se lahko investicijski projekt raztegne na približno štiri leta, čeprav sama gradnja traja le okoli eno leto; preostali čas pogosto vzamejo prostorski načrti, dovoljenja in druga usklajevanja. Brežice bi zato morale prostorske potrebe gospodarstva načrtovati dolgoročno in predvideti območja za prihodnjo rast, namesto da se rešitve iščejo šele ob konkretni investicijski nameri, ki pa so izključno na strani podjetnikov in gospodarstva.

Davor Krošelj iz podjetja Geotech je poudaril, da bi morali biti podjetniki vključeni že v začetne faze priprave občinskih prostorskih načrtov. Tako bi lahko pravočasno prepoznali potrebe po zemljiščih, infrastrukturi in širitvah ter se izognili poznejšim zamudam in podražitvam. Opozoril je tudi na potencial javno-zasebnih partnerstev, predvsem pri energetskih sanacijah javnih objektov. Občina Brežice je imela s takšnimi projekti izkušnje že pred skoraj desetletjem, nadaljnji razvoj pa je povezan tudi z državnimi razpisi in pogoji sofinanciranja, ki niso povsem v rokah lokalne skupnosti.

Franc Les iz Gostilne Pension Les je govoril o nasledstvu v družinskih podjetjih. Sam je dejavnost prevzel od prejšnje generacije in jo danes postopno predaja naslednikom. Izpostavil je, da prenos družinskega podjetja ni enkratna odločitev, temveč daljši proces, ki temelji na sodelovanju generacij, zaupanju ter postopnem prenašanju znanja in odgovornosti. Ob razpravah o novih investicijah zato ne gre spregledati niti ustvarjanja pogojev, da obstoječa lokalna podjetja uspešno preživijo generacijski prehod.

Zaključki foruma: prostor, kadri in predvidljivi pogoji poslovanja

Razprava je pokazala več skupnih izzivov: pomanjkanje ustrezno velikih in komunalno opremljenih zemljišč, visoke stroške infrastrukture, dolgotrajne prostorske in upravne postopke, težave pri pridobivanju kadrov ter potrebo po učinkovitejšem prenosu znanja med generacijami. Hkrati so sogovorniki predstavili tudi pozitivne izkušnje s komunikacijo z občino, delom podpornih ustanov in izvedenimi energetskimi projekti. Ključno vprašanje ni le, kako privabiti nove investicije, ampak tudi, kako obstoječim podjetjem omogočiti širitev in dolgoročen obstoj v domačem okolju.

Izpostavljena je bila potreba po zgodnejšem sodelovanju gospodarstvenikov pri prostorskem načrtovanju, bolj predvidljivih postopkih, tesnejšem sodelovanju izobraževalnih ustanov in podjetij ter sistematičnem ustvarjanju pogojev za nova delovna mesta. Forum je s tem ponudil vsebinska izhodišča za ukrepe, ki jih je mogoče prenesti v lokalno razvojno politiko.

Od razprave h konkretnim ukrepom

Med pobudami za nadaljnje delo je tudi temeljita prenova občinskega razpisa za spodbujanje podjetništva: bistveno več neposrednih sredstev za obrtnike, podjetnike in razvojne naložbe, jasnejša razmejitev razpisnih področij ter dostopnejši pogoji za prijavo. To je ena od razvojnih usmeritev, ki jo zagovarjata pobudnici foruma, listi KORAK NAPREJ in SONCE. Ob tem poudarjata hitrejše urejanje prostorskih aktov, komunalno opremljanje zemljišč in podporo mladim podjetnikom.

Pri dolgoročnem financiranju razvoja opozarjata tudi na potrebo po konkretnih koristih za lokalno okolje ob morebitni izvedbi JEK2, za turistične projekte pa na namensko uporabo turistične takse. Gre za razvojne usmeritve pobudnikov dogodka, ki jih želijo ob ugotovitvah razprave vključevati v nadaljnji dialog z gospodarstvom.

Brežiški obrtniški forum je potrdil, da imajo domači podjetniki konkretne izkušnje in predloge, ki jih je smiselno vključiti v pripravo razvojnih odločitev. Namen srečanja je bil odpreti neposreden dialog in ga nadaljevati v iskanju izvedljivih rešitev – za več naložb, kakovostna delovna mesta in prihodnost brežiškega gospodarstva. Organizatorji se zahvaljujejo Blažu Cvaru, vsem sodelujočim gospodarstvenikom in udeležencem.

Vir: Neodvisni listi Sonce in Korak naprej, foto: R. R. ter Neodvisni listi Sonce in Korak naprej