​Slovenski krompir: včeraj skopan, danes spakiran, jutri na trgovski polici

Na kmetiji Turk na Brodu v Podbočju so v torek dopoldne z novinarsko konferenco odprli sezono slovenskega krompirja, ki je na voljo v vseh večjih trgovskih verigah v Sloveniji. Na konferenci so poleg domačina, pridelovalca zelenjave Andreja Turka, sodelovali še direktor Evrosada Boštjan Kozole, predsednik GIZ krompir Mirko Jenko in kmetijski minister dr. Jože Podgoršek.

Kot je povedal gostitelj Andrej Turk, je na njihovi zelenjadarski kmetiji, na kateri obdelujejo 60 hektarjev površin, zgodnji krompir v zadnjih letih glavna kultura, saj ga pridelajo okoli 800 ton letno. Z izkopom krompirja v plastenjakih, ki so ga prodajali le v lastni trgovini, so začeli po prvem maju, na odprtih površinah, za potrebe veletrgovcev, pa pred tednom dni. Letos zaradi neugodnega vremena z izkopom sicer zamujajo za 14 dni. Potem ko je bilo lansko leto za pridelovalce krompirja težko, saj jim ga je precej ostalo, letos upajo, da bo prodaja bolje stekla. »Pridelek je povprečen, kvaliteta se kaže kot dobra, tudi povpraševanje je dobro in imamo dovolj naročil,« je še povedal Turk. Na vprašanje, v čem je prednost slovenskega krompirja pred tistim iz uvoza, je odgovoril: »Ta krompir je bil včeraj skopan, danes spakiran, jutri bo na trgovski polici. Nima za sabo tisočev kilometrov na ladjah in tovornjakih in ni bil zalit z zastrupljeno vodo.«
 
S krompirjem nismo samooskrbni

Predsednik Gospodarskega interesnega združenja pridelovalcev krompirja Mirko Jenko je povedal, da je bilo lani v Sloveniji posajenega okoli 2500 do 2700 hektarjev krompirja, letos ga je nekoliko manj. Te površine so se v zadnjih 20 letih zmanjšale za kar 67 %, hkrati pa se je povprečni pridelek zvišal za 47 %, kar pripisujejo zasluge genetiki in tehnologi. »Te površine za Slovenijo niso samooskrbne oz. v zadnjih letih ne pridelamo dovolj krompirja, zato nas včasih preseneti, da se naš krompir ne proda oz. so z njim težave,« je poudaril. Po njegovih besedah kupec krompir ocenjuje predvsem z očmi, a je njegova kakovost tudi znotraj. »Kje je bil pridelan, koliko kemije je bilo uporabljene, kakšni ostali tehnološki procesi so bili izvedeni na njem – tukaj je slovenski krompir gotovo zmagovalec v primerjavi z lepoto,« je menil in dodal, da bodo morali več narediti tudi pri osveščanju potrošnikov o (lokalni) kakovosti.
 
Na krožnike več domače hrane

Prvi mož Evrosada Boštjan Kozole je pojasnil, da so leta 2019 začeli sodelovati s pridelovalci zelenjave in krompirja z območja ob Krki, kjer deluje namakalni sistem Kalce – Naklo. Izpostavil je pomen sodobnih načinov pakiranja krompirja ter dogovorov s trgovci, saj se zavedajo, da je treba imeti na policah vsak dan svežo ponudbo. »Treba je poudariti, da gredo cene surovin strmo navzgor in da so stroški dela vsako leto višji, zato tudi hrana ne more temu ubežati. Pričakovati, da bo cena kilograma sadja, zelenjave ali krompirja vsako leto enaka, je pač nerealno,« je nadaljeval še čedalje pogostejše težave z vremenom, ki vplivajo na zahtevnost pridelave. Zavedajo se tudi, da zgolj sklicevanje na lokalno in slovensko ni dovolj, ampak morajo zagotoviti tudi ustrezno kvaliteto, seveda za primerno ceno, pri tem pa se mora tudi potrošnik zavedati, da mora zanjo plačati nekaj centov več za kilogram. »Prepričan sem, da lahko tako na krožnike slovenskih gostiln in javnih zavodov ter na trgovske police ponudimo več slovenske zelenjave, sadja in krompirja, našo samooskrbo pa dvignemo iz res prenizkih 40 % na višje številke,« je zaključil.
 
Bolj kvalitetno jemo, če kupujemo lokalno

Minister dr. Jože Podgoršek je za uvod poudaril, da je bila lanske sezona pridelave krompirja ena najboljših doslej, a je situacija z epidemijo panogo spravila v resne izzive, zato naj bi bila danes na seji vlade sprejeta podlaga za pomoč pridelovalcem v višini 1200 evrov na hektar posevkov z omejitvijo največ 20 tisoč evrov na kmetijsko gospodarstvo. V lanski sezoni je bil namreč izračunan izpad dohodka višji od 30 %, predvsem zaradi bistveno manjše prodaje v HoReCa sistemu in javnim prehranskim obratom ter zaradi bistveno višjih stroškov skladiščenja, saj se je prodaja krompirja zamaknila celo do letošnje pomladi. V poletnih mesecih je napovedal razpis za naložbe v zbirne centre. Tudi on je poudaril pomen zagotavljanja ustrezne kvalitete domačega krompirja, pa tudi povezovanja pridelovalcev in verige do končnega potrošnika, kar je v covid obdobju pokazalo kot najšibkejša točka slovenskega kmetijstva. Ker je bil dan pred tem svetovni dan varne hrane, je zagotovil, da v Sloveniji jemo varno hrano, ne glede na to, od kje prihaja. »Si pa upam trditi, da jemo bistveno bolj kvalitetno hrano, če jo kupujemo v lokalnem okolju,« je dodal. Omenil je še, da v teh dneh Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin začenja s poostrenim nadzorom pri prodaji hrane na stojnicah ob slovenskih cestah, v naslednjem tednu pa še poostren nadzor nad aditivi v t. i. žar programu.
 
V nadaljevanju so Kozole ter Kristina Ogorevc Račič in Ksenja Kragl s Centra za podjetništvo in turizem Krško predstavili projekt »Sveže – Okusno – Lokalno«, v katerem želijo vzpostaviti kratke verige med kmetijami in gostinci, o čemer več drugič. Kuharski mojster Jure Tomič iz Ošterije Debeluh Brežice je pripravil pogostitev z zgolj jedmi iz krompirja: hrustljavo krompirjevo kožo s peno iz krompirja in dehidriranim prahom krompirjevega zelenja, krompirjevo juho s hrustljavim krškopoljcem, krompirjevo terino s kremo iz krompirja in oljčnega olja ter mousse iz krompirja in bele čokolade s karamelizirano čebulo in hrustljavim krompirjem.
 
P. P.

#povezujemoposavje