Beseda, dve o miru
Leporečenja, ode in traktati o miru izpolnjujejo naš vsakdan do grla vpetega v vojne različnih vrst in vsebin. Žal mir v živem svetu, posebej socialni mir, ni naravno stanje in ne obstaja. Mir ni stanje, je proces, ki usmerja aktivnosti vseh in vsakogar k samoomejevanju želja, vadbi skromnosti, učenju ponižnosti in ljubezni do vseh živih bitij. S tem tudi ukinja razloge vojn.
Naša realnost je – cinična. Države se na vse pretege oborožujejo, komunicirajo le na ravni izmenjave sankcij in obenem – obožujejo mir. Vojaki in orožarji govorijo o miru, bogati o pravičnosti!?
Siti zavidajo lačnim na njihovi fizični postavi? Skratka, vojne so stalnica – mir pa so le epizode in ne dovolj preverjene govorice. Človečnost je neslavno abdicirala.
Kurjači vojn in hujskači za mir so si edini – vojne ne bodo nikoli ponehale, govorjenje o miru pa bo naša stalnica. Boljšo poslikavo hinavščine ne rabimo. Mir je, sodeč po vsem, kar se dogaja okoli nas, najbolj okusna in najlažje prebavljiva ideologija oziroma orodje manipulacije in eden izmed velikih mitov. Žal? Beseda mir sodi le v področje romantičnega slikanja oziroma poetičnega dojemanja sveta.
Če pazljivo prelistavamo po preteklosti, lahko vidimo, da miru nikoli ni bilo, čeprav je bil vedno slavljen.
Pojem mir se praviloma razlaga restriktivno, in sicer kot stanje odsotnosti oboroženih spopadov med socialnimi skupinami ali skupnostmi. Hujše vsebine vojskovanja (biološke, diplomatske, tehnološke, obveščevalne, trgovinske, teroristične itd.) samo zapolnjujejo čas med dvema oboroženima spopadoma. Vse pogosteje se oglašajo posamezniki, ki zatrjujejo, da vojna ni svojstvena človeški naravi in da je mir položen v bistvo človekovega bitja. Seveda, vsakdo je upravičen do lastne zablode.
Naravni zakoni so zakoni vojn?
Celotno naravno okolje, kjer smo ljudje le njegov del, temelji na nenehnih spopadanjih in vojnah. V naravnem živalskem in rastlinskem okolju so vojne nuja, njihova krutost pa razumljiva, ne pa tudi sprejemljiva. Princip 'samo smrt drugega je moje življenje' je dokaz, da je mir iluzija. Nobene vsebinske razlike ni niti v socialnem okolju. Seveda so različni načini, modeli in metode prakticiranja principa preživetja. Nenehno ubijanje je način obstoja narave, ki jo tako močno občudujemo in se tako zanosno sklicujemo na njene principe. Nič ni tako krutega, kakor je kruta narava s svojimi zakoni. Naravo lahko najbolj enostavno opišemo ali ponazorimo kot proces aktivne konjugacije glagola jesti v aktivu in pasivu. Bolj enostavno povedano: ješ ali si pojeden. Socialni mir ni samoumevna kategorija, ni stanje mirovanja vsega in vsakogar, v bistvu je zelo intenziven proces, izpolnjen z interakcijami različnih vrst in vsebin, na različnih področjih in ravneh družbe z namenom demokratičnega discipliniranja in socializacije konfliktov.
Če je kaj proces, je to socialni mir, to je pot, ki se ne konča.
Veliko več energije, umnosti in empatije je treba za zmago dobrega nad zlim v človeku samem, kot si lahko mislimo.
Med zmagati in doseči
Da sta cinizem in hinavščina pri razumevanju odnosa vojne in miru na vrhuncu manipulativne ideologije, lahko vidimo iz vsakdanje prakse. Ljudje, ki so do grla vključeni v vojne, si drznejo govoriti o miru. Brez kakršnega koli sramu. Zastopniki Boga na Zemlji obžalujejo revščino, sami pa živijo kot bogovi. Gre za neko čudno razumevanje pojma mir.
Zakaj je beseda zmagati – v agendah in ciljih politikov, podjetij ali celo v izobraževalnih programih – prva in najpomembnejša? Zakaj je beseda razvoj tako priljubljena in povsod uporabljana, tudi tam, kamor sploh ne sodi? Kam sta izginili besedi dosežek in napredek? Čemu samo beseda uspešnost – kaj pa poštenost?
Če zanemarimo razpravo o interesih kot manifestacije eksistence ega in pogledamo izraz 'zmaga', ki visoko kotira na agendi vseh in vsakogar, ni težko ugotoviti, da ta spodbuja konflikte, spopade in vojne.
Pojem zmaga je daleč od smisla človekovega poslanstva, ki naj bi vključevalo soodvisnost, empatijo, ponižnost, solidarnost, družbenost in družinskost.
Zmaga je vonj vojne, medtem ko je dosežek vonj miru. V koordinatah interesa in moči ter v realni omejenosti našega planeta je mir samo še iluzija. Vojne ne prinese štorklja, temveč človekova narava.
