Branje je za mišljenje kot telovadba za telo. (Richard Steele)

Želim si, da bi imel moj otrok čut za empatijo in sposobnost pogledati z več perspektiv hkrati. Da bi bil kakovostno komunikativen, zadovoljen, kreativen in dovzeten za iskanje rešitev. Ti tudi? Beri mu – zgodbe in pesmi, poj mu in pripoveduj.

Otrok se razvija skozi zgodbe, svoje in zgodbe drugih. Ko posluša, se mu nabirajo darovi za njegovo zakladnico besed in se hkrati bogati v skladiščenju izkušenj skozi slišano. Domišljijski svet skrbi za razvoj abstraktnega mišljenja. To pa v tem 'logičnem' svetu še kako potrebujemo za osebni in družbeni napredek. Znanstveni dokazi potrjujejo, da je obdobje od rojstva do petega leta izjemno pomembno obdobje za razvoj tistega dela možganov, ki skrbi za komunikacijo, jezik in govor. In ravno knjige v zgodnjem otrokovem obdobju so dragocen in obenem enostaven pripomoček za spodbujanje napredka.

Dojenčki in malčki se skozi slišano besedo učijo vokalizacije, različnih zvokov, prihajajo v stik z melodijo glasu, ki je različna v govoru, ob pripovedovanju, branju ali petju. Ob pogledu na vaš obraz se učijo obrazne mimike. Prepoznavajo tudi, ali smo celoviti v izražanju in ali so naš ton in vibracija, ki ga spremlja, ter grimase, ki jih vidijo, usklajeni. Vse to močno vpliva na razvoj govora in jezika.

Knjige nam nudijo različne možnosti uporabe, ki je uglašena z razvojem govora pri otroku. Ob slikanicah lahko najprej izberemo le eno besedo za opis oziroma poimenovanje za sliko, to pa sčasoma nadgradimo z opisom posameznih delov in potem preberemo celotno napisano besedilo. In tako se krepi sposobnost otrokovega osrediščenja, spomin ter prepoznavanje povezanosti slik in besed in govora.

Predšolski otroci tako na zabaven način spoznavajo črke, sosledje črk, pričenjajo prepoznavati besede, sestavo jezika ter širijo svoje asociativno polje. Bogatijo se v besedišču, skozi učenje pesmi in rim urijo spomin, lahko tudi smisel za humor. Povezanost z materinščino se krepi, kar je za razumevanje in komunikacijo pomembno.

Ko otroci poslušajo, se urijo v sposobnosti ustvarjanja domišljijskih predstav, zvokov, občutkov. Vstopajo v svet čarobnosti, kjer je vse mogoče. In tako prvič vzpostavljajo stik s čudeži ter tako krepijo vero v življenje. Preko zgodb se vživljajo v raznolike like, se učijo pestrosti čustvovanja in spoznavajo, kako različno se lahko ljudje odzivamo, čustvujemo, razmišljamo ter se obnašamo v podobnih življenjskih situacijah. Razumevanje različnosti jim pomaga soustvarjati sočutne odnose. Vživljanje jim pomaga tudi pri identificiranju s knjižnimi junaki in mlade krepi v raziskovanju lastne identitete, včasih pa nam pomaga tudi pri soočanju z drugačnostjo, boleznijo, določenimi težavami ...

Knjige so odlična iztočnica za pogovor o izzivih oziroma težavah, s katerimi se soočajo/soočamo (primeri: pri malčkih – navajanje na kahlico, vzpodbujanje samostojnosti; pri otrocih – spoprijemanje s strahom, žalovanjem, učenje primernega načina izražanja jeze, odnosi s sovrstniki; pri najstnikih – krepitev pozitivne samopodobe in samozavesti, spoznavanje sprememb v obdobju adolescence). Danes skorajda ni teme, o kateri ne bi bila napisana knjiga. Skozi izbor kakovostnih knjig lahko z otroki ozaveščamo in utrjujemo pomen vrednot, empatije in stika s samim seboj.

Skupno branje knjig je čudovito sredstvo za aktivno, zabavno, poučno in kakovostno preživljanje skupnega časa z otroki. Trenutki prisotnosti nam omogočajo tkanje posebnih odnosnih vezi. Ko se vse okrog nas umiri in skupaj, s knjigo v roki, obsedimo v miru.

Naj vsak otrok raste s knjigo.

Anja Kurent, Ba.Pth., spec.psihoterapije