Časopis za pokrajino Posavje
19.09.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Dan D.

Avtor: Natja Jenko Sunčič    Objavljeno: Četrtek, 13.06.2019    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 53Redakcija
Natja Jenko Sunčič
Tri desetletja nazaj smo otroško naivni mislili in pričakovali, da nam ne bo nad glavami nikoli več hrumela letalska mehanizacija. Da, ko se bo umaknila jugo vojska, bo na našem nebu mir. Letališču Cerklje ob Krki pa so nekaj kasneje politiki obetali nekakšen drugi (civilni) razcvet. »Šipak«, če uporabim izraz naših nekdanjih bratov, sosedov. Nad našimi domovi, travniki in gozdovi so prve dni letošnjega junija rjovele enotedenske mednarodne vojaške vaje – domala po vsej domovini. Zgolj in samo vaja?

S stališča protivojne narave je rohnenje na našem nebu, modrem in sinjem prve dni junija, bilo kot ironija in posmeh. Evropski svet je častil spomin na 75-letnico dneva D, kot poklon »pogumu in žrtvovanju« na obalah francoske Normandije. Dan D se je pričel v noči na 6. junij, samo izkrcanje v Normandiji je trajalo do sredine julija, ko se je na normandijskih obalah izkrcalo okoli tri milijone zavezniških vojakov – ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in ostalih zavezniških vojakov – ter na tisoče ton najrazličnejše opreme.

Zavezniško izkrcanje v Normandiji je pomenilo začetek konca druge svetovne vojne. Vse to za strahotno ceno, saj se števila žrtev nikoli ne bo moglo natančno ugotoviti. Teh niti ne šteje nihče več, saj je že nemogoče prešteti vse žrtve in pregnance sedanjega časa.

Junijsko mednarodno srečanje s pogledom v preteklost ter s poklanjanjem padlim in preživelim junakom je, kot je bilo rečeno, nujna lekcija iz človekoljubnosti. Ko so predstavniki 16 držav podpisali skupno izjavo v »bran miru v Evropi in svetu, za demokracijo, strpnost in pravno državo – in zato, da žrtve iz preteklosti niso bile zaman in da te ne bi bile nikoli pozabljene«. Kako naravnost sijajno je bilo podpisovanje politikov takšne skupne izjave, medtem ko nekateri sprenevedajoči podpisniki pošiljajo orožje, da se po svetu bijejo bitke in ginejo ljudje. Mar ni to, kot že rečeno, posmeh srečanju in podpisu skupne izjave?

Po dnevu D – čutim ga kot Dan Zmage! – so se v Brestanici dan za tem zbrali slovenski izgnanci. Tedanji Rajhenburg je bilo zbirno taborišče za izgon Slovenk in Slovencev. Domnevam, da vemo, kaj je pomenilo taborišče in kaj je ne le posavskim družinam »doprinesel« izgon. Slavnostni govornik, premier Marjan Šarec, je številnim prisotnim predočil, vsem v zavedanje, da se v naši soseščini spet obuja fašizem in nacizem, saj nekateri italijanski in madžarski politiki znova rišejo nove zemljevide. Kar ponovno prebuja pohlep po slovenski zemlji! Razumen človek niti pomisliti ne upa, kaj to posledično pomeni!

Iz vaze na mizi se bohoti omamen vonj močno lila potonik, ki mi jih je poklonila draga prijateljica – izgnanka Nada; njeni pomladni dnevi so bili tedaj zaznamovani s tragedijami.

Človeštvo je vedno na preizkušnji, pravo prijateljstvo nikoli.
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

12.09.2019 | Kolumne in komentarji

Za Ljubljano ne obstajamo

12.09.2019 | Kolumne in komentarji

September.