December je spet med nami in kliče premislek

Tudi letos je december med ljudi posejal lepe občutke in dobro voljo. Že s prvim decembrom so okrašene ulice in trgi ter drugi pomembnejši objekti zasijali v mavričnem siju tisočerih žarnic. Vse je naenkrat postalo praznično.

»Za praznik vstopamo v območje igre, nečesa, kar je dvignjeno nad vsakdanjost, zakone, čas in prostor« (Damjan J. Ovsec)

Skratka, vzdušje praznika pričara to tako potrebno sproščenost in zadovoljstvo ter ne rabi dokazovati svoje poreklo. Seveda, večina praznikov vključuje obdarovanja kot posebne vrste praviloma neverbalne komunikacije ljubezni, razumljene v najširšem pomenu. V decembru tako država kot tudi podjetniki ravno tako delijo svojim državljanom in zaposlenim božičnico, s čimer dodatno spodbudijo ustvarjanje lepega počutja in občutek sreče. Pri darovanju gre za dvosmerno, inter-empatično komunikacijo, med obema ali med vsemi udeleženci tovrstne socialne interakcije. Občutki, kot so radost, zadovoljstvo in veselje, letošnjemu decembru opravičijo njegovo škrtost do belih snežink, kratke dneve in dolge noči, hladne in mokre ceste ter meglo. Skratka, naj december, gruden, še naprej ostane – veseli december.

Naliti kozarec čistega vina

Res pa je tudi to, da december poleg zabav in lepih občutkov prinaša še odmeve stvarnosti, ki grenijo jutrišnji, po-decembrski dan. Ni tega leporečenja o mirnem in srečnem svetu, ki bi povsem izničilo spoznanje, da živimo sredi antropološke kataklizme. Vse se spreminja, medtem ko ljudje ostajamo isti ali še slabši. Človečnost je ob mirnem opazovanju genocida nad mnogimi ljudstvi očitno neslavno abdicirala. Vojaki in orožarji govorijo o miru, bogati o pravičnosti!? Siti zavidajo lačnim njihovo fizično postavo?

Strokovne okrogle mize, kjer se razpravlja o pravicah živali, so prekomerno obložene z mesom – hinavščini ni videti konca. Proizvodnja zaradi proizvodnje in tako imenovane ekonomije obsega, ne pa zaradi potreb ljudi se imenuje razvoj – cinizem brez primere.

Vonj oblasti kot najmočnejši afrodiziak permanentno ustvarja vojne – mir pa so le epizode in ne dovolj preverjene govorice. Govorjenje o demokraciji je vse glasnejši diskurz, medtem ko volja ljudstva (volivcev) in odločanje politikov niso nikoli bila tako narazen.

V decembru običajno potegnemo črto in ugotavljamo, kaj smo in kaj nismo od načrtovanega naredili. Za vsa razhajanja med željami in tistim, kar smo naredili v odhajajočem letu, krivimo čas, ki je tako hitro minil, izginil, nikakor pa ne našo neskromnost.

Neobvladljiva neskromnost pelje v pohlep, ta pa v vojno vseh zoper vsakogar. In še enkrat, skromnost in odgovornost sta oče in mati tako imenovanega trajnostnega in družbeno odgovornega razvoja. Kaj, če bi si nalili kozarec čistega vina in rekli bobu – bob?

Kaj, če bi sami postali sprememba?

Iztekajoče leto lahko opredelimo kot čas do pol praznega kozarca. Takšen pesimistični ton izhaja iz obremenjenosti sveta s številnimi vojnami, podnebnimi katastrofami in drugimi problemi. Če povzamemo in smiselno analiziramo to stvarnost: prihajajoče leto bi lahko bilo veliko boljše, če mi postanemo sprememba. Seveda, če v svoji miselnosti in ravnanjih naredimo prenovo.

Na primer kaj, če bi v novem letu pričakovali več od sebe in manj od drugih? Če bi zavzemanje za pravice spreobrnili v zavzemanje za odgovornosti? Če bi zavzemanje za spremembe sveta ne pričakovali od drugih, ampak spremembo naredili v sebi? Kaj, če bi iz diskurza jaz in moje prešli na diskurz mi in naše? Kaj, če bi se namesto za razvoj zavzemali za napredek, če bi namesto tekmovanja začeli sodelovati? Kaj, če bi si prizadevali, da namesto tekmovanja z drugim postanemo boljši do drugih?

Edino tekmovanje naj bi bilo prizadevanje postati boljši od včerajšnjega lastnega jaza.

Kaj, če bi želje disciplinirali in jih zamenjali s potrebami? Če drži, da boljši svet prihaja iz slabih izkušenj, potemtakem nas nima kaj skrbeti, kako bo v prihajajočem in novem letu 2025. Kot rečeno, po neurju se narava obnovi oziroma po dežju zasije sonce. Potreben nam je pesimizem intelekta in optimizem volje (A. Gramsci).

In, na koncu, vsem ljudem sveta predvsem zdravja in razuma. Srečno!