Dopust
Na dneve dopusta se čaka in računa. Gre za čas, ki pooseblja nekaj dobrega, za marsikoga tudi odrešilnega. Način dopustovanja je še vedno statusni simbol, čeprav je dopust potreba.
Dopust ni luksuz, ampak potreba – odhod
Nastop dopusta marsikdo doživlja kot vstop v svobodo in začasno osvoboditev izpod stisk utečene življenjske prakse. Kakorkoli že, dopusta se veselimo vsi, tako zaposleni kakor tudi iskalci zaposlitve in upokojeni. Svoje življenje med letom ljudje postavljamo ali organiziramo na čas pred in čas po dopustu. Vse se lahko postavi pod vprašaj – dopust, sploh če vključuje odhod na morje – nikakor. Religija dopustovanja še ni v zatonu. Je dopustovanje dokončno osvojena samoumevna in etična pravica človeka?
Sicer pa, etimološko gledano, beseda dopust nam sugerira, da gre za čas, v katerem je marsikaj, kar med letom ni bilo, sedaj dopustno oziroma dopuščeno. Praviloma dopuste povezujemo s potovanji, tako da se med dopustom večina ljudi prelevi v turiste. Preživljanja dopustov, kot smo ga v preteklosti poznali in je pomenilo počitek od rednega dela ali zaposlitve, danes skorajda ni več. Danes je malodane vsak dopustnik turist, vsak turist pa ni nujno dopustnik.
Skratka, med dopustom oziroma potovanjem si ljudje razširjamo svoje meje svobode in smo v tem času lahko vse, kar si želimo biti. Vse, kar v svojem delovnem in bivalnem okolju nismo mogli biti ali se vsaj ne spodobi. Potovanje prenese vsakršne sanje, je upanje za uresničitev iluzij o srečanju s Kairosom. Kakorkoli že, spremembe, povezane s potovanjem oziroma z odhodom na dopust na ljudi, delujejo pozitivno, sproščujoče, medtem ko doživetja potujočega oplemenitijo, duhovno bogatijo in krepijo njegovo zdravje.
Tehnologija, dopustovanje in turizem – bivanje
Če si to želimo ali ne, je tehnološki razvoj s svojimi rezultati močno posegel v vsebino in pomen tako turizma kakor tudi dopustovanja. Dopustovanje je združljivo s turizmom in s potovanjem, nikakor pa z družbeno nedopustnim početjem. Seveda pa ne turizem in ne potovanje nista pogoja za dopustovanje, čeprav sta v praksi njegova najpogostejša vsebina. Marsikdo namreč izrabi čas dopusta v domačem okolju in v aktivnostih, ki ne sodijo v področje njegovega dela oziroma iz naslova zaposlitve. Izkušnje tovrstno dopustovanje sicer opredeljujejo kot enega izmed slabih načinov izrabe dopusta.
Pomemben vzvod dopusta je počitek, ki pa zavoljo spremenjenega načina in vsebine dopustovanja pogosto ni mogoč. Tehnologija nam je zabrisala mejo med službo in dopustom. Ljudje, za božjo voljo, če je le mogoče, ne vzemite računalnika s seboj na dopust! Nič takega, kar vas bo držalo v dosegu službe in težav okolja, iz katerega ste odšli, naj ne bo del vaše potovalne opreme.
Sodobna tehnologija pravzaprav tudi izničuje pomen slogana »Turizem smo ljudje«, saj se namesto druženja in neposrednega srečavanja z ljudmi vse bolj srečujemo z aplikacijami, ki napotujejo na prakticiranje individualizma in ozaveščanje zasebnosti. Tako si danes posameznik sam ogleda ponudbo, sam rezervira bivanje, sam se prevaža, v objektu namestitve ga morda celo pričaka robot ali robotka, ki mu podeli navodila za bivanje ter ves čas planira in skrbi za porabo njegovega prostega časa. Ravno tako se animacije turistov, če so del ponudbe, že prepuščajo aplikacijam, kar pomeni, da tudi pri tej obliki neposrednega srečevanja najmanj »dveh umov« ni več človeka.
Tudi na področju radovednosti kot vzvoda potovanja in dopustovanja je tehnologija naredila svoje. Od presenečenj, kot nekakšne krone zadovoljstva, ni ostalo nič več. Tehnologija omogoča, da si sami na najboljši način ogledamo vse, kar obstaja v ponudbah, pravzaprav brez potovanja. To pa, kar je pomembno, doživetje na kraju samem in udeležba v dogodkih, na srečo še ostaja izziv in rešitev za turizem.
Lepota potovanja je tudi v – vrnitvi
Te dni se dopusti večini iztekajo, vse se ponovno vrača v ugodje običajnega vsakdana. Človek se, navkljub lepoti potovanja, rad vrača v okolje, iz katerega odide. Marsikdo se šele po vrnitvi z dopusta počuti zares utrujenega in si želi počitka od dopusta. Malo hecno, a takšni primeri so pogosti. Morda je tako tudi po prestani gneči na cestah, zastojih, čakanju na takih in drugačnih zapornicah ter neznosni vročini in se počitek po dopustu dejansko prileže. Na marsikateri točki našega dopustovanja smo bili morda celo (upravičeno) deležni ne ravno lepih pogledov domačinov, saj smo posegli v njihovo okolje, zvišali cene, onesnažili okolje in še marsikaj. Kljub vsemu lahko šele kot dopustniki znova vidimo, da je lepota potovanja tudi v tem, da se spet lahko vrnemo v objem okolja, ki smo ga ustvarjali.