Časopis za pokrajino Posavje
20.07.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Duša vesolja in vroča ritka

Avtor: Maruša Mavsar    Objavljeno: Četrtek, 16.03.2017    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 344Redakcija
Maruša Mavsar
Platon naj bi priporočal glasbeno vzgojo in nam položil na srce, da je glasba „moralni zakon“, ki „daje dušo vesolju, krila umu, polet domišljiji, in šarm ter veselje do življenja“. Bob Marley je dejal, da glasba na svojstven način „zadane in ne čutiš bolečine“, Bono poudarja njen revolucionarni naboj, saj da glasba „lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi.“

Ta teden je ravno glasba, ki si jo ob sprehodu na zvočnikih vrtijo najstniki, pritegnila mojo pozornost. Poslušajoč odlomke melodij in pogovore o koncertih, ki jim popestrijo težko pričakovane konce tedna, sem ugotovila, da sem v nekaj letih padla povsem 'ven'. Out. Vsenaokrog me obdaja yugo turbofolk v nešteto verzijah in miks narodno-zabavne glasbe v modernejših preoblekah.
 
Ob tem sem postala pozorna tudi na oglase, ki zaradi neznanih imen navadno ne pritegnejo moje pozornosti: Mile, Ivan, Ivana, Milica, Zdravko, Dara, Buba, Maya, Lana ter njihova bolj sočna umetniška imena. Kmalu prihaja v enega od posavskih klubov energična pevka, ki je oglaševana kot 'najbolj vroča ritka Balkana'. Pohitela sem na splet, da izvem, kako zgleda mladenka in kako je slišati njena glasba. Število ogledov prvega videospota, ki sem ga odprla, je presegalo 30 milijonov! 
 
Dobila sem tudi priložnost za pogovor z najstnicama, ki sta se čudili mojemu precejšnjemu nepoznavanju scene. Mi smo pač poslušali predvsem rock, metal, rap, punk s podzvrstmi, nekaj skupin je obiskovalo partye, se preizkušalo v dj vlogah, na veselicah in večgeneracijskih zabavah pa so tudi zaplesali ob 'narodnjakih'. „Kaj pa balkan, balkan?“ sta bili radovedni. Pomislila sem. Seveda je podobna glasba že razveseljevala nekatere mlade, a jim je bilo skupno, da so strast do tega melosa prinesli iz srčike svojega doma, iz južnejših krajev. Pogostejši je bil prizor, ko se je srednja generacija pognala na plesišče ob tresočih ritmih. Zadnja leta je bila kraljica pesem: „ Jer ja sam zmija, ti si žaba, žaba, možeš da bežiš, ali džaba, džaba.“ 'Žabe in kače' so se hipoma prepletle v veselem poskakovanju, v zraku pa je bil topel spomin na nekdanjo skupno državo. Sedanji mladi poslušalci 'vročih ritk Balkana' pa niso neka mlajša verzija poslušalcev Lepe Brene in Cece, ki bi jih zanimal tudi sam razvoj tega žanra, saj sta moji sogovornici prej omenjeni začetnici tovrstne folk glasbe namreč poznali le bežno. 
 
V mislih so mi zazvenele besede Brežičana Matjaža Predaniča, ki mi je dve leti nazaj v intervjuju potožil, da se je zgodil velik preobrat. Opažal je, kako mladih raziskovanje glasbe ne zanima, ne zahtevnejše poslušanje ne ustvarjanje: „Tako hitro prihajajo novi hiti, da jih ljudje niti ne doživljajo. Ko dijake vprašam, kaj poslušajo, odvrnejo: 'Poslušam en komad dva tedna, potem drugega dva tedna.'“ V najinih najstniških letih je še vse vrvelo od bendov, ki so se zbirali v garažah, kleteh, vadnicah mladinskih centrov. Veliko je bilo samoukov, vsak s svojo glasbeno ikono in prepoznavnim slogom oblačenja. Očitno je to zdaj del preteklosti.
 
Posavje ima kakovosten glasbeni izraz, ki nam ga priznavajo tudi preko meja - odlične glasbene šole, vrhunske glasbenike, pevske zbore, orkestre, kjer blestijo tudi najstniki in mladi odrasli. Hkrati pa se mnogim mladim življenje razpleta od hita do hita in od vikenda do vikenda. Takrat jim ta energična glasba, z bleščic in oblin polnim vizualnim momentom, nadene „krila“, vliva „veselje do življenja“, najbrž pa jih predvsem „zadane“, da vsaj za nekaj ur ne čutijo bolečin tega časa. A če pomislim še na glasbo kot gonilo in silo sprememb  – kako neki današnja priljubljena glasba mladih „spreminja ljudi“ in v kaj lahko s tem „spremeni svet“?
 
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

18.07.2019 | Kolumne in komentarji

Oživljanje mesta? Haaalo!