Časopis za pokrajino Posavje
26.10.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Igra polov kar povsod

Avtor: Maruša Mavsar    Objavljeno: Četrtek, 23.01.2020    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 164Redakcija
Maruša Mavsar
Ali je res, da se zadnja leta priljubljena slovenska igrica - igrica vsesplošnega polariziranja - samo še krepi? Lahko si za ali pa proti. Si »pooblaščen«, da nekaj rečeš, ali pa nisi dovolj kompetenten, da izraziš svojo misel. Si ali pa res nisi na pravi strani. Izberi.

Morda smo ta spust v črno-bela, določljiva predalčkanja stvari, ljudi, življenjskih procesov, nenehna odločanja med skrajnostmi, že sprejeli kot nekaj normalnega. Pogled, pri katerem zanemarimo, da smo vsestranska družbena bitja, s kar devetimi različnimi oblikami inteligence, ki nedvomno lahko živimo celostno, peščici zelo ustreza. Natančneje tistim, ki so jim v interesu predvidljivost obnašanja, vodljivost in stanje tihe prestrašenosti. Ali zadanem v bistvo, če rečem, da je ravno ta igra polov pravzaprav resnična in kruta »igra prestolov«? Področja, na katerih s polariziranjem dobesedno preigravamo svojo usodo, pa so postala tako zelo številna, da je težko opaziti še kakšno, na katerem smo vabljeni, da razmišljamo ne-uokvirjeno.

Poglejmo na primer temo tokratnih tematskih strani: alternativna medicina v Posavju. Alternativna medicina, za katero se na zahodu še ne morejo odločiti, katere oblike točno so »alternativne« in katere »komplementarne«, torej da »klasično« medicino dopolnjujejo, ima pri nas vztrajno slabšalen prizvok. Že malo časa namenjenega raziskovanju pokaže, da se večini teh znanj, ki na človeka gledajo bistveno drugače kot zahodna medicina ter namenjajo velik poudarek preventivi, že samo s posploševanjem dela velika krivica. Na primer tradicionalna kitajska medicina z akupunkturo ali ayurveda prav tako padeta v to skupino, a sta obe vsaj tisočletje (!) starejši od »naše« medicine, ki ima po antičnih zametkih sistematične začetke v 13. stoletju. Nesluteno dolgo je med ljudmi gotovo prisotno tudi zeliščarstvo, pa razna zdravljenja z rokami, energijami ljudi in predmetov. Področja pa so se razvijala in prišla so nova znanja z novimi pripomočki, potreba je bila, ponudba nastajala.

Da, celo pri razmišljanju o zdravju in različnih oblikah zdravljenja nas nekdo ves čas vabi k polariziranju. Pri nas to zelo očitno naredi kar država, oborožena s strokovnim vodstvom, in sicer preko šole kot ideološkim aparatom, ki določa, katera znanja lahko bodoči zdravniki pridobivajo in katerih je bolje, da se izogibajo, če si nekoč želijo licence. Polariziranje razširijo in podkrepijo še zakoni in predpisi, mediji pa, največkrat s farmacevtsko industrijo z roko v roki, dobrohotno opozarjajo na nevarnosti svobodnega odločanja za zdravljenja izven (seveda tudi tu le točno določenih) klinično dokazanih predalčkov. Sami se prepričajte, ko boste spremljali novice: posredno in neposredno nas opozarjajo na nevarnost kakršnegakoli dvoma v utečene zdravstvene prakse, zdravila in strokovnjake. Dvom ni dobrodošel nikjer.

Področje zdravljenja nam nudi neizčrpen nabor tem za debato. No, če zagriznemo površinsko: recimo pogost je očitek, da je alternativna medicina draga, saj jo plačujemo, klasično zdravstvo pa je v Sloveniji brezplačno. Res? Vas spomnim, koliko in kako vsak dan vplačujemo v skupno blagajno? Seveda, gre za solidarnostni sistem, na srečo še skušamo biti solidarni, a tudi v njem je trenutno toliko težav, da smo primorani doplačati storitve zasebnikov, ker so recimo čakalne dobe tako dolge. O, pa tista tema o prevzemanju odgovornosti, češ da je alternativni zdravilci za rezultat zdravljenja ne prevzemajo, klasični pa jo morajo. Res? Pomislite še enkrat in naštejte kak primer slednjega. Ali pa zanimivost, da se veliko klasičnih zdravnikov in še več farmacevtov zasebno poslužuje ponudbe alternativnega oziroma naravnega zdravljenja. Seveda – zakaj pa se ne bi smeli? Saj smo vsi svobodni, ali pač? Ali pa, da menda nekateri zdravilci ne rabijo šol, klasični zdravniki pa. Spet poenostavljanje? Koliko o šolanju »alternativcev« pa sploh vemo? Nekateri v svoje izobraževanje vložijo desetletja, na različnih kontinentih, drugi imajo osnovo v klasični medicini, mi pa jih kar vse s predsodki stlačimo v isto malho. Kakorkoli - na obeh straneh imamo odlične diagnostike in ljudi, ki so sto strokovnjakov v enem, imamo pa tudi take, ki bi morali narediti še veliko več od opravljene šole in uokvirjene prakse, da bi jim svoje zdravje in življenje položili v zaupanje, zato previdnost res nikjer ni odveč.

Za zaključek bom optimistična: morda bomo dočakali dan, ko ne bo treba izbirati polov, niti v medicini ne, in bodo različne oblike zdravljenja med seboj uspešno, svobodno sodelovale. Tako bi delovale s ciljem, ki se danes zdi še precej bizaren: celostno zdrava, neodvisna, pokončna in složna slovenska družba.
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

15.10.2020 | Kolumne in komentarji

Gre tudi z domačimi močmi

15.10.2020 | Kolumne in komentarji

Moj kraj.

ne spreglejte

05.05.2020 | Redakcija

Žganje je imelo boljši okus

19.05.2020 | Oglas

Igrače