Časopis za pokrajino Posavje
18.06.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Jarki in mostovi (2)

Avtor: Maruša Mavsar    Objavljeno: Četrtek, 04.04.2019    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 65Redakcija
Maruša Mavsar
Ko smo pred leti ob dnevu žena v časopisu dali besedo uspešnim posavskim podjetnicam, smo lahko na koncu potegnili zanimivo rdečo nit: niti ena si ni pripisala zaslug za svoje uspešno vodenje. Ne glede na to, da so bile tako poslovno kot širše jasno prepoznane kot motorji svojih podjetij, so se ob ponujeni besedi hipoma umaknile v ozadje in poudarjale neprecenljivo vlogo moških iz svoje okolice. Oče, mož, brat … na piedestalu njihovega sedanjega uspeha. Seveda, razumeli smo, da je podpora moških pri gradnji temeljev podjetja ali tudi skozi vsestransko pomoč neprecenljiva, a v uredništvu smo vseeno pričakovali, da si bodo znale pripisati zasluge. Kot na primer to znajo storiti uspešni moški. Le redki namreč zasluge za svoje karierne uspehe, ko so o tem novinarsko povprašani, odločno pripišejo ženskam, čeprav jim le-te bodisi nudijo podporo domačega zavetja ali celo stojijo ob strani kot navdihovalke in pobudnice dobrih poslovnih odločitev.

Vsekakor je šlo za premišljeno odločitev. Pri ženskah so takšne poslovne odločitve – tudi prisotnost v mediju to namreč je – predvsem izredno razumskega značaja. V nasprotju z nekim iracionalnim slovesom ženske narave kot take je za ženske po obdobju najstništva značilno, in ja, v zadnjih desetih letih tudi večkrat znanstveno dokazano, da jih stres ne spravi iz ravnotežja. Nanj se odzovejo celo pozitivno, v nasprotju z moškimi, ki jih zgrabi veliko večja nagnjenost k hazardiranju, pod vplivom kortizola, ki jim sunkovito poskoči, pa se njihovo polje dojemanja izrazito skrči in usmeri h kratkotrajnemu, bližnjemu uspehu ali obetajoči se nagradi. Neumnost je tudi trditev, da ženske pač delajo po intuiciji. Raziskave kažejo, da prav nič bolj kot moški – pogosto jim za odločitve služi še več analiz, poleg tega pa so kot vodje še bolj naklonjene sodelovanju.

Prejšnjič sem pisala o tem, da nas konstantno deljenje po spolu, pa tudi spolne kvote, ločujejo in ne podpirajo tega, da bi poudarili vsak svoje kvalitete. Nekatere je to seveda zmotilo, dokler jim nisem rekla, da naj kolumno počasi preberejo še enkrat. Ne, ne delam si utvar o enakopravnosti, a razlike sprejemam umirjeno in jih jemljem kot stvar naše kulture. Spreminjajoče se sicer, a počasi. Za zdaj smo še vedno v času, ko se ženske težko pohvalimo s čimer koli, ne da bi nas obsodili kot preambiciozne, neokusno napadalne ali karieristke, čeprav je lahko resnica miljo stran. Vse terja svoj čas in premiki v zadnjih desetletjih so bili po mojem mnenju astronomski. Hvaležna sem zanje.

Kot že zapisano, sem sama izkusila, da kjer je v vodstvih prisotna zrelost v razmišljanju, izginejo tudi ločnice. Tudi v poslovnem svetu je lahko tako. Doživela sem že zelo čustvena poslovna odločanja moških direktorjev. Celo otročja – kot bi gledala prizore v peskovniku – pomembna jim je bila le moč, oblast, nadvladanje. Niso manjkali izpadi, ob katerih bi jim bilo, verjamem, nerodno, ko bi se gledali z mojimi očmi, a jaz nezrelih ljudi pač ne tlačim v vrečo z moškimi ali moškimi direktorji nasploh. Zakaj le, če imam hkrati veliko izjemno razgledanih sogovornikov, odličnih poslovnih taktikov, ob katerih je človek lahko samo navdahnjen in se od njih z veseljem uči?

Drži, v Sloveniji ženske res ostajajo predvsem pridne skrite miške v senci moških vodstev, a v trenutni situaciji sem sprejela tudi dobre plati tega, ker, kot bi bile in nekoč bodo, verjamem, super vsestranske vodje, v katere ne bo nihče več vzvišeno dvomil, tako so tudi odlične operativke – moje delo skozi leto pa poteka predvsem z njimi. Tako vem, da bo narejeno in da se lahko nanje zanesem. Vsako posebej zato cenim.
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

13.06.2019 | Kolumne in komentarji

Dan D.