Časopis za pokrajino Posavje
2.06.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Maske.

Avtor: Natja Jenko Sunčič    Objavljeno: Petek, 07.02.2020    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 66Redakcija
Natja Jenko Sunčič
Prvi februar, prva sobota v mesecu, v mesecu, ko se »podalpci« razgovorimo o kulturi. Vendar ne o vseh možnih vidikih kulture. Ker je kultura vseobsežna in kot takšna prezahtevna za bitje in žitje človeškega mravljišča. Kolikokrat sem to že napisala ali skokodakala? Ponavljam, skokodakala, ker mi gre od nekaterih, vedno večjih, vse pogostejših in ponavljajočih se nebulozah na živčni krohot iz dna bistva. Po medicinskem terminu je to, predvidevam, smeh obupanega ženskega osebka.

No, moje bitje in žitje se je na to soboto zagozdilo v brežiškem Intermarketu, ker si s časovnico niti približno nisva bili v sestrskem odnosu. Od nekod, od daleč, je moj slušni organ zaznal sobotno opoldansko gasilsko sireno, s katero se za preverjanje delovanja oglasi vsako prvo soboto v mesecu. V meni zabrenči srčna kultura naših – in vseh drugih množičnih – gasilcev, ki se podajajo v reševanja na najbolj nevarna in kritična območja. Ko že imajo maske, so te zaradi varnosti.

Ob prisilnem, vendar tudi na nek način odrešujočem opazovanju drvečega vrveža me spominjanje za nekaj trenutkov potisne na koncert mladih iz posavskih glasbenih šol, na razstavo fotografskih igrarij učencev občinskih osnovnih šol, na planinski večer neumornih brežiških planincev in na razstavo »cvičkorelovih« likovnih del, ko so likovniki iz žlahtnih cvičkovih kapljic ustvarjali nekaj zares blaženega za oči. Za ustvarjanjem mojih zadnjih doživetij je ogromno kulturnih src.

Je treba povedati, da so to rosna srčeca iz muzike za muziko, stoteri pogledi mladih fotografov, ki so iskalci novih in novih motivov za svoj ponos in veselje gledalcev, planinci, ki poučujejo kulturo bivanja v gorah in naravovarstveno kulturo, ter srčni vinogradniki, ki se ukvarjajo s kulturo vinogradništva, negujejo svoje trte, ko ničkolikokrat pogledujejo v nič krivo nekulturno nebo, da iz jagod jeseni priteče tisti sok. Na katerega smo včasih tudi jezni, pa ni nič kriv, če ga pije nekulturni pivec.

V papirnico in knjigarno sem zaradi varnosti zijala prodajala raje preko stekla. Koliko magnetnih stvari, ki kar vlečejo k sebi! Pa knjig in knjižic za napolniti notranjega otroka! Še malo in bi varnostno masko snela, a sem pri brskanju po mali torbici dognala, da se je denarnica »odpeljala« domov, v tolažbo pa ostala le drobižnica. Ravno toliko bogata, da je bilo za copatke pravnučku Gregorju, za kavo in za sobotni časopis, kjer sem zaman iskala lirično kitico pod osmrtnicami.

Lirično kitico pod osmrtnicami. Proč z maskami! Sprijaznimo se že, da smo si afnarijo s Piranskim zalivom sami skonstruirali! Glavna konstruktorja se seveda nekaznovano sprehajata po idilični domovini. S pomočjo sokonstruktorjev ledenih mask. Priznajmo si, da je tridesetletna slovenska politična kultura poden. Sramota, prodana nevesta, prodan ženin, prodani svati. Prodani otroci! Si simbolično upam sposojo opere Prodana nevesta B. Smetane. Ti mene, jaz njo, ona tebe, on njo, jaz njega, ona njega … Variante in kombinacije na več načinov. Ustvarjalci, umetniki več zvrsti pripovedi pač ne morejo slikati samo svilnatih podob.

Nam koronavirus pripravlja zadnje plesne in baletne korake? Saj bi bilo vse skupaj komično, če ne bi bilo tragično.

Jaz tako. Brez maske. Za dan kulture. Za mesec kulture. Oh, ja.
« Nazaj na seznam
»

najbolj brani članki

28.05.2020 | Kolumne in komentarji

Kako trda bodo post-epidemična tla?

28.05.2020 | Kolumne in komentarji

Izkušnja.