Časopis za pokrajino Posavje
16.06.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Mravljice.

Avtor: Natja Jenko Sunčič    Objavljeno: Četrtek, 13.04.2017    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 321Redakcija
Natja Jenko Sunčič
Napev.// Na robidovju ob kolovozu migota pozlata.// Kateri škrat je zlatil dovozne poti? Kakšen zven je napolnil vse smeri?// Med vejevjem otovorjena stopiclja mravlja.// Kako da je tovor večji od nje?// Kako da jo razsuto listje ne utopi?// Na robidovju ob poti sede čudež.// Boža smeri, leta gor in dol, levo in desno!// Zaleti se v list, obuje sonce.// Glej, sinica!
Dragomila Šeško, prijateljica in mravljica, ki jo kličem Dragica.

V mesecu marcu je bil dan poezije. Poeti se ogledujejo po naravi, po stvarstvu, po ljubezni, ki bi morala biti vseobsegajoča, poeti se s svojo poezijo zagrizajo v nečedne društvene razmere, jih grizejo, grizejo. S pisano besedo, ki gre iz misli in src, stremijo za tem, da bi svet za ljudi postal dober dom. Dober dom, kakršnega so znale, ga znajo splesti mravljice mame, mravljice tete in babice, mravljice prijateljice, mravljinčki očetje in dedki. Danes jim lahko prižigam/o samo še sveče in v rožnate vence vežem/o le še tople spomine. Kolikokrat so bili zanje in so življenjski tovori težki in pretežki, pa so zmogli in še zmorejo. Le hoteti je treba! Minila sta tako marčevska - ženski in materinski dan, nanju je, če nič drugega, sonce izdatno sijalo.

In povem še, da sem v marcu slišala peti mravljinčke vseh sort mladih starosti. Uglašeno so peli na reviji občinskih osnovnih šol, da je bila milina. Drobni in malo manj drobni, z luknjicami v licih, z razigranimi in navihanimi očmi, ki so po avli iskale mamice, očke, babice, tete, sestrice, bratce (ko so ti čisto še rosni v zakotju po svoje peli z njimi) za potrditev, da so se dobro naučili lepo peti v skupini sebi enakih. Kar je več kot dosežek njihovih mentorjev oziroma zborovodij, ki so prave mravljice, da svoje pojoče skupine tako uglasijo. Med vsemi posebnimi je bil poseben bizeljski zbor, ko so med pojočimi glasovi in glavicami izstopali dve po izgledu za spoznanje drugačni glavici. Da od prevzetosti vzvalovi vsa notranjost! Poklon zaslužnim za to izkušnjo in spoznanje! Še z zapeto pesmijo Otroci enega sveta Lenčke Kupper, roj. 1938. Ki je bila, po moje, uvrščena v program s sporočilnim namenom.

Rada verjamem, da si bo kdo iz te množice mladih glasov našel življenjsko pot v glasbi. Ker z glasbo in ob glasbi začutiš in spoznaš brezmejnost. Kot je bila izpeta in zaigrana na izjemnem dobrodelnem koncertu brežiške osnovne šole Mirno morje, saj je cilj Mirnega morja, ki je evropski projekt, širiti kulturo enakih možnosti za takšne in drugačne. Saj je vsak človek zase unikat. Mnogo mravljic je sodelovalo v projektu, nosilno vlogo na šoli pripisujejo profesorici telovadne vzgoje Hedi Lopatič. In da tisti mladi, ki si bodo šele utirali profesionalno pot v življenje, ne bi nikoli bili prekarni delavci. Izkoriščani delavci. Kar prekarstvo je, brez velikih filozofij. Je pa novo ime za nekdanji proletariat.

Vztrajno sledim svoji zvezdi, ko spet prepričujem neprepričane s poezijo in z univerzalnostjo glasbe. Iz vsakega vlakna želim, da bi vsak od nas postal – miselna mravljica.
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

13.06.2019 | Kolumne in komentarji

Dan D.