Časopis za pokrajino Posavje
20.09.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Naj se sliši vesela pesem

Avtor: Smilja Radi    Objavljeno: Torek, 09.08.2016    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 494
Smilja Radi
Najbolj množična ljubiteljska kulturna dejavnost v Sloveniji (in seveda tudi v Posavju) je zborovsko petje, z njim naj bi se ukvarjalo kar 170 tisoč ljudi. Posebno doživetje za delujoče pevce in pevke v posavskem okolju je nastop na pevski reviji Pesem Posavja, na katero se intenzivno pripravljajo več tednov, saj ne želijo razočarati zvestih poslušalk in poslušalcev.Na letošnjem posavskem pevskem prazniku je največje število glasbenih sestavov, kar dvajset, prihajalo iz brežiške občine, devet iz sevniške in (le) pet iz krške. Medtem ko se samo mesto Brežice lahko »pohvali« s kar tremi pevskimi zbori, Sevnica pa z enim, mesto Krško trenutno svojega pevskega zbora nima, a ni bilo vedno tako, saj je od leta 1973 do 1993 deloval MePZ Viktor Parma. Verjetno je takšno stanje povezano s tradicijo posameznih krajev in zasluga določenih zborovodij, ki so vplivali na razvoj in širjenje zborovske dejavnosti, ki je trenutno bolj »živa« v manjških krajevnih skupnostih. Na letošnji pevski reviji je na treh različnih prizoriščih zapelo 663 pevk in pevcev (lahko bi jih bilo še več, a se štirje oz. pet sestavov ni odločilo za sodelovanje). Poleg zborov so nastopili tudi manj številčni sestavi, ki se vse bolj uveljavljajo v novejšem času, saj so morda bolj »praktični«, ni pa nujno, da vzdržijo v večletnem delovanju. Zapeli so pod vodstvom 25 zborovodij, ki so bodisi akademsko izobraženi glasbeniki bodisi so zborovodske izkušnje pridobivali s priložnostnimi izobraževanji in skozi prakso. Nekateri vodijo tudi več zborov, ker tovrstnega kadra v naših koncih primanjkuje. V zborovskih sestavih naj bi primanjkovalo dobrih tenorjev in »tapravih« altov, a kljub temu strokovni spremljevalci ugotavljajo, da je kakovost petja vsako leto na višji ravni. Nekateri posavski zbori dosegajo zelo dobre rezultate na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Repertoar izbranih skladb je različen - sega od slovenskih ljudskih in umetnih, do slovenskih in tujih popevk ter sakralnih in črnskih duhovnih pesmi, v zadnjih letih pa je mogoče slišati tudi kakšno dalmatinsko skladbo. Koncerti so vsako leto dobro obiskani, kar pa bi težko zapisali za obisk koncertov gostujočih, tudi vrhunskih glasbenih sestavov. Prave razlage, zakaj je tako, ni, a zaradi slabše obiskanosti so tovrstni nastopi v Posavju redkost. Na Pesmi Posavja so v lanskem letu uvedli posebne glasovalne lističe, s katerimi občinstvo izbere najbolj zanimivo zasedbo. Zmagovalec prejme prehodni pokal. Je glasovanje dodatna spodbuda za kvalitetno izvedbo skladb? Verjetno lahko pritrdimo, saj druge nagrade za delovanje v ljubiteljski kulturi ni. Skoraj vsi delujoči v njej ne prejmejo nobenega plačila - vse, kar počnejo, počnejo v prostem času in mnogokrat vlagajo celo lastna sredstva, a s svojo predanostjo ljubiteljski kulturi bogatijo sebe in družbo. »Petje v zboru pomeni čas zame, pomeni čas za naju, ko se skupaj peljeva na pevske vaje, pomeni sprostitev, polnjenje baterij, druženje ...« pravi znanka, ki vedno poskrbi tudi za svoj urejen videz na nastopih. Naj se vesela pesem sliši še »preko« mnogih rodov.
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

12.09.2019 | Kolumne in komentarji

Za Ljubljano ne obstajamo

12.09.2019 | Kolumne in komentarji

September.