Časopis za pokrajino Posavje
29.03.2024
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Odmev.

Avtor: Natja Jenko Sunčič    Objavljeno: Petek, 08.02.2019    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 803Redakcija
Natja Jenko Sunčič
Lahko rečem kar odmevi. Odmevi na znanja, ker na svojo veliko srečo za časnik, ki ga držite v rokah, »pokrivam« dogodke, ki napolnijo vsa čutila. Da ti ljudje napolnijo vsa čutila z lepim in plemenitim, je treba prehoditi mnogo korakov na krajših in daljših poteh, da ustvarjalci vsega lepega pridejo do ustreznih znanj in da to znanje, te svoje dosežke, z zanosom podelijo in podarijo tudi drugim. Naj iz svojega notranjega zadovoljstva povem, kako dobro je, da imamo v Posavju mlade, ki nam delajo ta Svet lepši, ko v nas in okoli nas odmevajo njihovi dosežki.

Še kar odmeva koncert mladih iz glasbenih šol Posavja, ki so s svojimi mentorji priredili minute glasbenih užitkov. Ob univerzalnem jeziku, kar glasba je, si zaželiš, da bi bila ta oaza plemenitosti vedno sveža in da bi se razpredla na vse kontinente tega Sveta. Za božanje mnogih izmučenih duš. In da bi Svet videl in občutil, kako so ob igranju skladb igrala telesca, žarele oči iz nasmehov zadovoljnih lic, ki so odražala ponos. In je bila Viteška dvorana Posavskega muzeja videti še bolj veličastna. Stenske poslikave pa kot bi mavrično oživele, ko se je preteklost zlila s sedanjostjo.

Vselej dolgo odmevajo prireditve, ki jih pripravi brežiški sklad za kulturne dejavnosti – otvoritve ali likovnih ali fotografskih razstav učencev osnovnih šol. Ko ob tem moraš razmišljati, kako in s kakšno notranjo elastičnostjo uspejo njihovi mentorji mlade peljati po poti, da ti ustvarijo posrečene fotografije ali zgovorna in duhovita likovna dela. In gledaš, opazuješ in srkaš vase neskončna zadovoljstva, ko stiskajo k sebi pohvale, priznanja in nagrade. Ne nazadnje brežiški Dom kulture iz njihovega pridobljenega znanja odseva drugo, razgibano podobo.

Glasbeno harmonijo nam je v Viteški dvorani letošnjega zadnjega januarskega večera ponudila skladateljica Špela Avsenak s svojimi gosti. Pravzaprav z vsemi vpetimi v koncert res raznolikih letnic, ki so nam omogočili poslastico njenega skladateljskega uma. Bila je pridna, je rekel njen oče Janko Avsenak. Pridnost in um gresta tesno ob bok njenemu znanju, ko se je ob koncu zahvalila svojim – mentoricam. Znova in znova sem prepričana, kako dobro je imeti ob sebi mentorje. Prijatelje.

Ampak to so zgolj in samo trije ne tako davni zimski utrinki, ki so ogreli nas in ta naš mali, bližnji Svet. Kultura ima mnogo obrazov, znanj in odmevov.

A vedno nas za vsakim ovinkom čaka šola življenja, ne glede na to, koliko znanj imamo v sebi. Šola življenja, ki biča in je bolj poredko mila. Ko ni blizu mentorjev s pravično dušo in pravo dlanjo in smo odvisni od sebe. Ko je treba preko čeri, kadar te upogibajo, ponižujejo, ti lažejo in te goljufajo, a vseeno ostaneš pokončen. Ali se ne daš ujeti v pasti uspehov, slave in vzvišenosti ter ostaneš moder, srčen, preudaren in človeški.

Na prvo žogo je pomen besede »znanje« jasen. V resnici pa je zelo težko podati neko splošno veljavno definicijo, saj je znanj neprešteto ogromno na vseobsegajočih življenjskih področjih.

Meni pa bo do mojega konca žal, da nimam znanja niti iz enega samega inštrumenta. Mogoče mi uspe v drugem življenju, na nekem drugem mestu. Če ne bom popravljala napak tega življenja, ko bom tudi takrat skrbela za ljudi, živali in naravo. Tako so izračunali znanstveniki iz mojega prejšnjega potepanja po Zemlji. Ja, računanje je znanje ...
« Nazaj na seznam