Časopis za pokrajino Posavje
20.09.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Oktober

Avtor: Natja Jenko Sunčič    Objavljeno: Četrtek, 29.09.2016    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 316Redakcija
Natja Jenko Sunčič
V moj, naš kraj Brežice in v njeno celotno občino tiho prihaja oktober. Ves pisan in žareč, prepreden z jutranjimi meglicami, ki se znajo obdržati še dlje od juter, ko so med vlažnimi vejami s še kljubojočim listjem pajki spredli lepljive mreže; po vrtovih, sadovnjakih, vinogradih in v skritih kotičkih se nam mreže lepijo okoli glav in še bolj občutljivih nosov. Oktober nas še vedno počasti s trakci žarkov, tudi rumeno sončno kroglo, srebrno zaveso dežja, lužami in lužicami. Še vedno sveže trave se bleščijo v rosi, pozdrav nam namenjajo jesenske rože, krizanteme raznolikih barv, zapozneli bledo rdeči paradižniki … Oktober je lep v svoji jesenski razkošnosti. Posebej še, ko mu poveljuje mir.

Praznujemo občinski praznik, pravimo mu »brežiški oktober«. Praznujemo ga v spomin na tisto hudo obdobje, ko so se naših prednikov, kraja in dežele nasploh v celoti hoteli polastiti tisti zblazneli umi, ki jim tu niti po pomoti ni bilo mesto. Mladi fantje, brez dvoma s podporo zavednih, so se v prvih vrstah blaznosti silovito uprli. In mnogi od njih so zgnili v zemlji v ljubezni do svoje zemlje in domovine. Za svobodo. Zato, v močnem upanju želim(o) praznik, »brežiški oktober«, praznovati za spomin in v opomin.

Tisti, ki so si ogledovali kraje daleč od našega, se res vračajo domov s prenekaterimi vtisi, vendar znajo povedati, da imamo tu doma več, kot bi »zategnjeni« kdaj koli hoteli priznati. Imamo šole in mladi imajo možnost izvenšolskih dejavnosti, kjer se naši upi lahko kalijo po svojih sposobnostih in prizadevanjih. Ali v svojih šolah ali izven njih. Skupine občanov so ustanovile zares številna društva, ki skupaj ustvarjajo, se predstavljajo in nam bogatijo skupna druženja. V druženjih spoznavamo manj znano, saj nam s svojim delovanjem posredujejo nova vedenja. Kar je tudi način spoštovati drug drugega. In vsa ta številna društva bodo v svojih krajih na svoj način želela obeležiti naš skupni praznik. Upam(o), da vsaj z izrečeno ali zapisano vrstico spomina »zakaj sploh praznik?!«. Posameznik ali katera od skupin bo za svoj prispevek k lepši občinski skupnosti prejel, prejela oktobrsko priznanje.

Na razstavi »Dobrodošli v Brežicah 3000« so likovniki ob svojih delih ponudili še avtorski futuristični zapis k ustvarjeni sliki. Bili so izvirni in posebej me je pritegnil brežiški simbol, vodovodni stolp, z zapisom Janeza Klavžarja: »V letu 3000 bodo Brežice bogato turistično mesto. Mestne oblasti se bodo zato odločile, da sedanjemu vodovodnemu stolpu podarijo brata dvojčka. Nova gradbena znanost bo omogočala, da bodo novega 'dvojčka' zgradili obrnjenega s streho v zemlji in teraso ter lokalom zgoraj s čudovitim pogledom. Se vidimo na kavi na novi terasi čez slabih 1000 let!«

Jaz pa pričakujem, da bodo mestne oblasti omogočile mojemu duhu pedalčkanje brez kraterjev po mestnih ulicah. Se pravi, omogočile kolesarjenje po ulicah brez lukenj. Ker se nam, ki pedalčkamo v letu 2016, dvigajo skalpi ob nevrotičnem hupanju tistih v glomaznih mašinah (po možnosti še z mobilcem na ušesu), ki kraterjev ne vidijo in ne občutijo, mi pa se jim nevarno ogibamo v velikih lokih. Da ne rečem nobene o čudno speljanih krožiščih …

In seveda želim(o), da bi današnja civilizacija ostala shranjena na straneh Posavskega obzornika, ki že skoraj dvajset let dokumentira dogodke, med njimi vsekakor tudi »brežiške oktobre«. Vsa pisno izražena čustva civilizacijskega leta 2016 (vseh let nazaj in še naprej) v našem skupnem obzorniku pa bodo shranjena v Posavskem muzeju. Ali na zgodovinskih oddelkih posavskih knjižnic. Oh, Brežice, mesto moje mladosti, še dotaknila se vas nisem dobro ...
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

12.09.2019 | Kolumne in komentarji

Za Ljubljano ne obstajamo

12.09.2019 | Kolumne in komentarji

September.