Posavsko spogledovanje z Zasavjem?
»Ali so novinarji še tu?« je po dobri uri okrogle mize o pokrajinah vprašal dr. Boštjan Brezovnik, prvi mož skupine, ki je poleti pripravila predlog razdelitve Slovenije na pokrajine in po desetih letih znova razburkala državo ali vsaj nekatere njene kotičke, med njimi Posavje. Očitno navajen, da prenašalci senzacionalnih novic izginejo s prizorišča že kmalu po pridobljenih izjavah in uvodnih nastopih govorcev, se je odločil, da posavski politični smetani kot prvi zaupa novo pogruntacijo svoje skupine. Verjetno je k temu pripomogla prav 'glasnost' posavskih politikov po avgustovskem predlogu, ki je Posavje prilepil na zadek velike Dolenjske pokrajine.
A nekaj nas je ostalo, predvsem midva s Posavskega obzornika, kjer nas zgodba o pokrajinah še posebej zanima, saj že preko 20 let pišemo v časopis 'za pokrajino Posavje'. Zato sva toliko bolj pozorno prisluhnila tokratnim reakcijam naših županov in ugotovila, da le niso bile tako odločne kot na avgustovski seji Sveta regije.
Kostanjevičan Ladko Petretič je kot predsedujoči Svetu regije že v uvodu povzel znana stališča iz konca avgusta in se tudi v zvezi z novim predlogom zavzel za samostojno posavsko pokrajino, tako kot ni nobenega dvoma dopuščal Ivan Molan iz Brežic, ki očitno ne vidi razloga, da bi bili ti regiji povezani. Radeški župan Tomaž Režun, ki bi zaradi pozicije občine lahko še najbolj govoril za novi 'zasavski' predlog, je, očitno zadovoljen z rezultati dosedanjega posavskega sodelovanja, izrazil čvrsto pripadnost Posavju. Podobno tudi bistriški župan Franjo Debelak, ki zaradi specifičnega položaja svoje občine ves čas poudarja nujnost odločitve občanov na referendumu.
Precej spravljivejša pa sta bila sevniški župan in krški župan. Nastop župana Srečka Ocvirka je sicer mogoče razumeti v luči njegove dvojne vloge, saj je tudi član Državnega sveta, ki je oz. bo predlagatelj nove pokrajinske delitve. Nemara pa niti ni na odmet misel, da je Sevničanom predlog lahko bolj simpatičen, saj je Sevnica v tem pogledu fizično bliže središču nove tvorbe. Krški župan mag. Miran Stanko je, morda zaradi obeta, da bi Krško lahko dobilo sedež nove pokrajine, o možnosti povezovanja z Zasavjem zdaj izjavil, da je novi predlog delitve bistveno bolj sprejemljiv in da ne vidi razloga, da ne bi mogli sodelovati z njimi.
Ali so bili nastopi županov zgolj stvar (trenutne) taktike ali pa gre za prve razpoke med našimi vodilnimi predstavniki, se bo še pokazalo, a videti je bilo, da tokrat Posavci niso bili usklajeni.
Žal pa tudi ni bilo dovolj priložnosti, da bi prišlo do razprave z ostalimi udeleženci okrogle mize. Ker je bil med publiko tudi dolgoletni 'sokreator' lokalne politike Lojze Štih, bi gotovo lahko slišali, da se je povezovanje posavskih občin z Zasavjem že zgodilo pred dobrimi 60 leti, ko je bilo na tleh Slovenije uvedenih enajst okrajev. Med njimi trboveljski, ki pa je bil, tudi na zadovoljstvo Posavcev, ukinjen že po treh letih …
