Časopis za pokrajino Posavje
16.06.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Praznik.

Avtor: Natja Jenko Sunčič    Objavljeno: Četrtek, 15.02.2018    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 243Redakcija
Natja Jenko Sunčič
V Prešernovem zgodnjem jutru, ki se je prebujalo v popolnoma svež in bel dan, sem najprej pomislila: »… žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan!« Najprej v Cankarjevi dolini Šentflorjanski in potem še vsepovsod naokoli, ko se ob našem žlahtnem pesniku spominjamo stoletnice smrti še enega velikana slovenske pisane besede - Ivana Cankarja. Dveh sijajnih mislecev in vizionarjev, ki sta s tekočimi mislimi trajno ubesedila, kar jima je dobrega ali spotakljivega plapolalo po žilah in v srcih. In je »v potrtih prsih up budilo«.

Ta dan, Prešernov dan, je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Brez dvoma z razlogom in vedenjem, da le jezik in kultura ohranjata narod in njegovo identiteto. To - po letih morije in krutih prizadevanjih, da bi bil slovenski narod izbrisan za vselej. Vsaj to nam je uspelo ohraniti v častnem spominu, ko je tudi nova država praznik ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.

Če se v tem pisanju ozrem po kulturi in njenih ustvarjalnih izrazih po brežiški občini in ostalih občinah ter vseh posavskih krajevnih skupnostih - enostavno, če kaj, tu vsi izrazi kulturnega ustvarjanja živijo profesionalno ali ljubiteljsko, da se mi velikokrat zdi, da bolj že ne morejo. Zdi se, da tu vsak nekaj v nečem ustvarja. In si želi, da bi bilo to zapisano in objavljeno. Pri nas. V Posavskem obzorniku. So veseli, kadar lahko objavimo dogodek, ne nazadnje njihov uspeh. Ker če ni zapisano, kot da se ni zgodilo. Kar je obzornikov prispevek h kulturi. Plesalcev sodobnih plesov, artiških folkloristov, literatov, likovnikov, sekcij ročnih del, fotografov, glasbenikov, pevcev. Mladih glasbenikov posavskih glasbenih šol, pevcev Pesmi Posavja z bogatim repertoarjem, Prepelic iz Dolenje vasi, muzejskih raziskovalk iz Brežic in od drugod. One svoje s trudom pridobljeno raziskovanje ponudijo obiskovalcem v posavskih kulturnih hramih in na drugih prireditvah. Če se vrnem k že prej omenjenim ustvarjalcem kulturnih izrazov, moramo vedeti, da se vsak talent gradi s trudom in vztrajnostjo.

Še za časa radijskega dela sem večkrat bentila, zakaj mora biti poročilo nekega kulturnega dogodka, četudi odmevnega, na koncu vseh takšnih in drugačnih političnih, gospodarskih in tako naprej poročil. Tudi športnih. Pa mi je pokojni kolega Janez Pirš dejal oziroma me je hotel potolažiti, da s poročilom iz kulture na koncu omilim vso prejšnjo naslago. Ko sedaj spremljam radijska in televizijska poročila, se še vedno ni nič spremenilo, nad čemer se pritožujejo poročevalci iz kulture, saj so njihovi prispevki še kar naprej na koncu poročil ali v nemogočih nočnih urah.

Kultura ni samo umetnost in znanost, ki bi se ju spomnili ob državnem prazniku kulture. Kultura je skupek vrednot in dosežkov, ki jih je ustvaril človek v dobro človeštva, je spoštovanje vrednot in ravnanja po teh vrednotah. Skozi kulturo se kaže naše duhovno bogastvo in tudi tisti del našega življenja, ki je manj kulturen ali celo nekulturen in zavrača, da, celo spodriva, ponižuje in uničuje pridobljene kulturne vrednote.

Vsi smo kultura. Ali, kot je rekel moj vnuk Tomaž, je srčna kultura privilegij, prednost. Da, prednost posameznika in skupnosti.
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

13.06.2019 | Kolumne in komentarji

Dan D.