Časopis za pokrajino Posavje
20.09.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Rad bi bil tvoj telefon!

Avtor: Maruša Mavsar    Objavljeno: Torek, 09.08.2016    Rubrika: Kolumne in komentarji    Ogledov: 715
Maruša Mavsar
Prejšnji četrtek me je očitno dohiteval razmislek o odvisnosti, v katero smo se zapredli z mobilnimi telefoni. Zgodaj zjutraj je pozvonil poštar in me prosil za potrpežljivost, da preko njegovega novega službenega telefona potrdiva prejem pošiljke. In sva jo, pospravil je telefon in pozvonil pri drugih vratih.Odpravila sem se ven in z otroškim vozičkom ravno delala tretji krog okoli samevajočega šolskega igrišča, ko je naenkrat razposajeno pritekel fantič z »ronaldo« frizuro. Popravil si je bel dres, pobožal sijočo nogometno žogo in se zazrl v prazen prostor med vratnicama, ki je vabil k brcanju. »O, to je tisto brezskrbno uživanje poletja,« sem pomislila in se predala spominom na osnovnošolske počitnice. A spomini so se umaknili radovednosti, ko sem opazila, da fant resda zabija žogo v gol, a z desno roko hkrati pestuje telefon! Najprej se je med tekanjem in brcanjem kar nekaj časa pogovarjal, nato prekinil in nekaj minut resno brskal po telefonu, žoga pa ga je medtem čakala v golu. Spomnil se je nanjo, stekel ponjo, jo postavil na točno določeno točko, a preden je vzel zalet, je spet pogledal na telefon in urno s prstom drsel po zaslonu. »Morda pa kliče prijatelje na igrišče,« sem pomislila in se namenila v drugo smer. Ko sem kasneje prišla na isto 'razgledno' točko, je bil prizor enak: fant je telefoniral in vmes zabijal gole. Pot sem nadaljevala mimo gostinskega lokala, kjer je sedelo več parov. Nekateri so v tišini zamaknjeno strmeli v svoje telefone. Pri zadnji mizi pa se je odvijal prizor, ki sem ga večkrat doživela tudi sama: moški je brskal po telefonu, ženska pa mu je nekaj goreče razlagala. Ni dvignil pogleda, a je vztrajno kimal. Nato je vmes še malo telefoniral, ona pa čakala, da ponovno pride na vrsto. Za ta pojav imamo od leta 2012 menda celo nov izraz – phubbing. Lani so na Univerzi Baylor objavili tako študijo, po kateri je imelo več kot 22 % anketiranih parov zelo resne težave v razmerju zaradi phubbinga, torej zanemarjanja in nepozornosti partnerja ob uporabi pametnega telefona. Končno sem prišla domov, uspavala otroka, si pripravila kosilo in na internetu naletela na nek zapis v španščini. Šlo naj bi za pismo otroka, ki sporoča svojemu staršu: »Rad bi bil tvoj telefon! … Ker me potem nikoli ne bi izpustil iz rok; ker bi se nasmejal vsakič, ko bi me zagledal; ker bi me povsod nosil s sabo; ker bi redno preverjal, ali imam zadosti energije; ker bi vedno skrbel, da ne padem; ker bi tako bil povsem prva stvar, ki jo pogledaš, ko zjutraj odpreš oči, in zadnja, ko greš spat.« Zmajala sem z glavo. A že nekaj minut zatem me je močno stisnilo pri srcu - moje ljubo dete ni spalo, ampak me je očitno že nekaj časa opazovalo. Ustnice so bile pripravljene na jok v užaloščeni šobici. Tako zatopljena sem bila v mobilno brskanje, da nisem niti opazila, kaj počne. Da potrpežljivo čaka, da končno odvrnem pogled od telefona … V lanskem letu je imelo povprečno slovensko gospodinjstvo v uporabi dva do tri mobilne telefone, mesečno pa smo zanje porabili kar 45 €. Odraščajo povsem drugačne generacije, razvijajo se novi načini komuniciranja, telefonski računalniki so postali naši podaljški. In ko je šel ta dan h koncu ter sem ravno pomislila, da je postal že pravi luksuz biti 'nedosegljiv' (mimogrede, tudi beseda za strah pred nedosegljivostjo že obstaja: nomophobia), so pri poročilih pokazali novo igro Pokémon Go. Od 6. julija menda tako milijoni ljudi po svetu, tudi pri nas, s telefoni v rokah tekajo naokoli in lovijo povsem virtualna bitja v svoji realni okolici. Sprašujem se, če nismo mi sami že bolj neresnični in neprizemljeni kot tile barviti Pokémoni iz igrice?  
« Nazaj na seznam

Več iz rubrike Kolumne in komentarji

»

najbolj brani članki

12.09.2019 | Kolumne in komentarji

Za Ljubljano ne obstajamo

12.09.2019 | Kolumne in komentarji

September.